2.
Duševno zdravje kot nacionalni kapitalNina Kolar, 2020, undergraduate thesis
Abstract: Duševno zdravje kot nacionalni kapital
Duševne motnje spadajo med deset poglavitnih vzrokov oviranosti v svetu, s hudimi družbenimi in gospodarskimi posledicami za posameznika, družine in skupnosti. Težave v duševnem zdravju so ključni razlog za izgubo produktivnega človeškega kapitala; na delovnih mestih nastajajo visoki stroški zaradi prezentizma in/ali absentizma. Osebe s težavami v duševnem zdravju imajo pomembno zmanjšane prihodke in se pogosteje prezgodaj upokojujejo. Absentizem je družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima ekonomske posledice za delavce, delodajalce, gospodarstvo in področje obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Posameznikovo duševno stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, odnosi z drugimi in vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi, problemi in doprinaša k skupnosti, v kateri živi, je skrhano in izven ravnovesja. Težave se lahko pojavijo na enem ali več področjih duševnega zdravja. Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji pa so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic, stigma pa negativno vpliva tudi na dostopnost oz. potek zdravstvene obravnave.
Skrb za duševno zdravje družbe temelji na dobrem duševnem zdravju otrok in mladih. Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja, ki preprečuje duševne težave že v otroštvu, je dolgoročna naložba družbe. Učinkoviti ukrepi in pristopi na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja so namreč ključni za napredek družbe in gospodarsko rast, saj lahko le duševno zdrav posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost. Potrebne pa so tudi aktivnosti v zvezi s promocijo duševnega zdravja v delovnem okolju.
V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega pristopa ter podatkov iz najnovejših raziskav s področja duševnega zdravja predstavili razsežnost problematike duševnega zdravja v Evropski uniji (s poudarkom na stanju v Sloveniji) in ključne izzive ter strateške cilje za njegovo izboljšanje. Predstavili smo obstoječe strateške ukrepe (se z njimi strinjali oz. manj strinjali) in predlagali svoje (dodatne) ukrepe, ki bi jih k obstoječim dodali za večjo, zanesljivo učinkovitost na področju duševnega zdravja posameznikov in družbe v celoti.
Keywords: duševno zdravje, družbeno in godpodarsko breme, ranljive skupine, stigma, ključni izzivi in strateški cilji
Published in DKUM: 10.03.2020; Views: 1504; Downloads: 224
Full text (1,66 MB)
