Search the digital library catalog

Abstract: V prispevku bomo naredili kratek pregled različnih klasifikacij kompetenc za 21. stoletje in implementacij nabora znanj, veščin in spretnosti, ki predstavljajo naravoslovno in tehniško pismenost. Predstavili bomo zbir kompetenc, urejen po področjih (naravoslovje, matematika, tehnika), ki jih lahko uporabimo pri načrtovanju posameznih naravoslovnih in tehniških dni. Predstavili bomo primer dobre prakse s pripadajočimi orodji in obrazci, ki nam pomagajo pri celovitem planiranju, organizaciji, izvedbi in evalvaciji dni dejavnosti na šoli. Na kratko bomo analizirali projektno delo kot najprimernejšo metodo za izvedbo tehniških in naravoslovnih dni. Na 8 konkretnih primerih bomo pokazali, kako zastavimo projektno delo tako, da projekt skozi vse njegove korake izvedemo medpredmetno. Na primerih bomo predstavili vzorce, po katerih načrtujemo projektno delo tako, da nekatere delovne naloge projekta izvedemo pri posameznih predmetih pred in po tehniškem oz. naravoslovnem dnevu in nekatere na samem dnevu ali celo dveh.
Keywords: tehniški dan, naravoslovni dan, ključne kompetence, transverzalne veščine, projektno delo
Published in DKUM: 30.08.2019; Views: 1132; Downloads: 126
Full text (3,30 MB)

Abstract: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj svetovalne službe je optimalni razvoj učenca, ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo. Potrebno je ustvariti takšno šolsko svetovalno službo, ki bo učinkovita, življenjska, nebirokratska in usmerjana k učencu. V Sloveniji imamo za to odlične predpogoje, saj ima vsaka šola zaposlene svoje svetovalne delavce; po svetu pa se s tem lahko pohvali le malo držav. Primarna naloga svetovalca je vzpostaviti zaupni odnos s svetovancem. Ključne kompetence za razvoj dobrega svetovalnega odnosa pa so pristnost, brezpogojno sprejemanje in empatično razumevanje. Razvoj in raziskovanje kariernih aspiracij ter ciljev je ena od pomembnih razvojnih nalog, ki jo mora usvojiti mladostnik. Pri tem je pomembno, da oblikujemo spodbudno učno okolje in vpeljemo uporabo primernih učnih metod učenja za spodbujanje osebnostnega in socialnega razvoja vseh otrok. ŠSS ima tako pomembno vlogo tudi pri poklicni orientaciji učencev. Namen sodelovanja pa je pomagati učencem pri izbiri in uresničevanju izobraževalne in poklicne poti. Poklicno vzgojo izvajajo v okviru rednih predmetov, oddelčne skupnosti, drugih aktivnosti na šoli in tudi izven šole. Brez ustrezne strokovne pomoči se lahko dogodi, da odločitev, ki jo sprejmemo, ni najboljša za nas same, kar lahko pusti psihološke posledice. ŠSS učencem pomaga pri iskanju informacij, izbiri in načrtovanju izobraževalno-poklicne poti. Intenzivni proces poklicne orientacije se začne že v osmem razredu osnovne šole in se nadaljuje v devetem. V tem času potekajo intenzivni individualni in skupinski svetovalni razgovori, organizirane so predstavitve srednjih šol, promocije poklicev in drugo.
Keywords: Šolska svetovalna služba, ključne kompetence svetovalca, poklicna orientacija, srednja šola, izbira in načrtovanje, teorije izbire poklica
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1548; Downloads: 184
Full text (1,48 MB)

Abstract: Potovalne agencije so del globalno delujočega turističnega sistema. Tega v sedanjosti zaznamujejo pospešene spremembe predvsem zaradi hitrega razvoja tehnologije in demografskih sprememb. Potovalne agencije, predvsem tradicionalne, se zato soočajo s številnimi izzivi oziroma z novonastalimi situacijami (med drugim rastoča grožnja, da bodo izločene iz verige ustvarjanja vrednosti turističnega produkta, velika konkurenca v obliki avtomatizacije, kompleksne spremembe v vedenju odjemalcev/turistov), zaradi česar se morajo hitro prilagajati in posledično pogosto celo spreminjati svojo strukturo in svoje ključne kompetence. Strokovna javnost prepoznava prihodnost potovalnih agencij v razvoju ključnih kompetenc v več smereh, od katerih smo dve izbrali in smiselno povezali. Prva smer predlaga nadgradnjo potovalnih agencij v specializirane organizatorje potovanj, ki ponujajo lastne produkte. Vsebinsko se njihova ponudba navezuje na turistične destinacije, v katerih delujejo in tako dopolnjujejo ponudbo te destinacije (oz. ji dodajajo vrednost) ter postanejo aktivni del ustvarjanja celovitega produkta destinacije. To jim omogoča uporabo strategije osredotočanja na posebne interese ali niše, kar tesno povezujemo s kakovostjo ter z neponovljivostjo ponudbe destinacije. Govorimo torej o kompetencah, ki so tesno povezane s poznavanjem destinacije in z znanjem o njej ter posledično o vhodnih potovalnih agencijah. Na tem mestu smo zato uvedli pojem »specializirana vhodna potovalna agencija«. Druga sprememba nakazuje potrebo po sistematičnem razvoju kompetenc potovalne agencije na področju hitrega odzivanja na posebne želje odjemalcev pri kreiranju storitev, ki jih ni možno zlahka udejanjiti z uporabo obstoječih spletnih platform. Magistrsko delo predstavlja v teoretičnem delu konceptualni model transformacije potovalnih agencij v prihodnosti na podlagi omenjenih smeri razvoja ob upoštevanju spremenjenega vedenja odjemalcev/turistov in hitrih sprememb v tehnologiji. Empirični del predstavlja preverjanje konceptualnega modela v praksi slovenskih specializiranih vhodnih potovalnih agencij. Model smo glede na njegovo strukturo preverjali s treh vidikov: 1) z vidika potovalnih agencij, 2) z vidika destinacijskih organizacij in 3) z vidika odjemalcev. Na podlagi analize rezultatov smo oblikovali konkretne predloge, kako v praksi udejaniti konceptualni model transformacije slovenskih malih vhodnih potovalnih agencij. Hkrati smo oblikovali še priporočila za obstoječe in novo nastajajoče potovalne agencije v Sloveniji, ki razmišljajo o specializaciji in delovanju v okviru slovenskih turističnih destinacij.
Keywords: potovalne agencije, ključne kompetence, turistična destinacija, vhodni turizem, konceptualni model
Published in DKUM: 15.12.2016; Views: 1596; Downloads: 208
Full text (9,36 MB)

Abstract: Pričujoče diplomsko delo obravnava vlogo jezikovnih tečajev na področju vseživljenjskega učenja. Teoretični del zajema temeljna teoretična spoznanja in dognanja nekaterih avtorjev iz področja vseživljenjskega učenja in iz področja tujejezikovnega izobraževanja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med odraslimi slušatelji jezikovnih tečajev na jezikovnih šolah v Podravski regiji. Namen empiričnega dela je bil raziskati najpogostejše razloge za udeležbo na jezikovnih tečajih, didaktične značilnosti jezikovnega tečaja, jezikovne kompetence, ki so jih tečajniki pridobili med jezikovnim tečajem, ter vpliv jezikovnega tečaja na vseživljenjski razvoj posameznika, pri čemer nas je zanimalo kako je jezikovni tečaj vplival na vsakdanje življenje tečajnika, kulturno zavest in mobilnost tečajnika. Pri razlogih za udeležbo na jezikovnem tečaju, jezikovnih kompetencah in vseživljenjskem razvoju posameznika smo preverjali obstoj razlik glede na starost, dokončano stopnjo izobrazbe in status tečajnika. Pri didaktičnih značilnostih pa smo predstavili samo osnovno in deskriptivno statistiko. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da so med najpogostejšimi razlogi za udeležbo na jezikovnem tečaju nov izziv in delo v tujini, najmanj tečajnikov pa se je udeležilo jezikovnega tečaja zaradi napotitve delodajalca. Ugotovili smo tudi, da so učitelji tujega jezika na jezikovnih tečajih visoko didaktično usposobljeni in da so podobno zastopane tako aktivne kot tudi pasivne učne metode. Prav tako smo ugotovili, da tečajniki z nižjo izobrazbo občutijo večje spoštovanje v družbi kot tisti z višjo dokončano stopnjo izobrazbe zaradi obiska jezikovnega tečaja. Pri zaposlenih osebah je jezikovni tečaj vplival na napredovanje v službi. Jezikovni tečaj je vplival na kulturno zavest pri tečajnikih z nižjo izobrazbo in pri osebah nad 50 let ter prispeval k izobraževanju v tujini pri mlajših tečajnikih do 30 let s študentskim statusom.
Keywords: vseživljenjsko učenje, ključne kompetence, neformalno učenje tujih jezikov, jezikovni tečaji, jezikovne šole
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 1478; Downloads: 211
Full text (1,49 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje socialnega in emocionalnega učenja predšolskega otroka v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičen delu so predstavljene ugotovitve in razmišljanja različnih avtorjev. Prvi del obsega emocionalni razvoj, v katerem so bili izpostavljeni razvoj čustev, začetki čustvenega izražanja ter razumevanje in nadzorovanje čustev pri različnih starostih otrok. Drugi del teoretičnega dela pa se osredotoča na socialni razvoj, pri čemer sta bila v središču zanimanja razvoj socialnih kompetenc ter odnos med vrstniki in dejavniki, ki vplivajo na uspešno izvajanje aktivnosti, s katerimi otroci pridobivajo socialno-emocionalne kompetence. Ker čustva organizirajo in uravnavajo posameznikove izkušnje na vsakem področju življenja ter služijo posameznikovemu prilagajanju na okolje, je bila v diplomskem delu izpostavljena pomembnost spodbujanja socialnega in emocionalnega razvoja ter učenja predšolskega otroka v vrtcu, predstavljene pa so bile tudi dejavnosti, ki jih izvajamo v Vrtcu Tezno Maribor. V empiričnem delu diplome so bila predstavljena spoznanja in stališča o pomembnosti socialnega in čustvenega razvoja otroka v primerjavi z drugimi vidiki otrokovega razvoja ter spoznanja o prisotnosti načrtovanih vsebin s področja socialnega in emocionalnega učenja v praksi. V diplomski nalogi so bila predstavljena tudi stališča vzgojiteljev o dejavnikih, ki vplivajo na načrtovanje in uspešno izvajanje aktivnosti s področja socialno-emocionalnega učenja. Podatki, pridobljeni od vzgojiteljev mariborskih vrtcev, so pokazali, da je sistematično načrtovanje ciljev in vsebin s področja socialno-emocionalnega učenja zelo pomembno, saj otroci v tej starosti pridobijo nova spoznanja in razvijejo strategije za uspešno vključevanje v družbo.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: emocionalne kompetence, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, socialne kompetence, socialni razvoj.
Published in DKUM: 08.06.2016; Views: 5013; Downloads: 1035
Full text (1,21 MB)