| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Doživljanje študentov zdravstvene nege ob incidentih v kliničnem okolju
Maja Gradišnik, 2020, master's thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Tekom kliničnega usposabljanja študentov prihaja zaradi različnih dejavnikov do incidentov, težava nastopi, ko le-ti ostanejo zamolčani. Zato je bil namen zaključnega dela raziskati doživljanje študentov zdravstvene nege ob danem incidentu v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec. Analizo zbranih podatkov smo opravili z metodo tematske analize besedila. Rezultati: Identificirali smo tri glavne teme: doživljanje neprijetnih občutkov ob pojavu incidenta, ravnanje ob pojavu incidenta in vzroki incidentov. Študenti zdravstvene nege se ob pojavu incidentov, ki so posledica individualnih in organizacijskih dejavnikov, počutijo neprijetno. Ustrezno ukrepajo v primeru poškodbe z ostrim predmetom. Do razlik prihaja v poročanju incidentov, predvsem zaradi strahu pred stigmatizacijo. Diskusija in zaključek: Potrebno je ustvariti zaupljivejši odnos in okolje med zaposlenimi v kliničnem okolju, kliničnimi mentorji in študenti zdravstvene nege ter ustvariti neobtožujočo učno kulturo. Temeljnega pomena je, da študenti zdravstvene nege vedo ukrepati v primeru incidenta in imajo na razpolago kliničnega mentorja, kateremu poročajo o incidentu. Tako v kliničnem okolju kot tudi na univerzi se je potrebno pogovarjati o incidentih. Predlagamo vključitev teoretičnih vsebin in izvajanje klinične supervizije v zdravstveni negi v okviru teoretičnega in kliničnega usposabljanja.
Keywords: študenti zdravstvene nege, klinično usposabljanje, incident, doživljanje, sporočanje
Published: 02.09.2020; Views: 320; Downloads: 163
.pdf Full text (412,55 KB)

2.
Vertikalno nasilje nad študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju
Urška Lah, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Vertikalno nasilje je nasilje, ki se pojavlja med osebami, ki so si, glede na položaj in moč, neenakovredne. Študenti so med opravljanjem klinične prakse v kliničnem okolju pogosto izpostavljeni neprimernim oblikam vedenja s strani nadrejenih. Namen zaključnega dela je bil raziskati incidenco in naravo pojavljanja vertikalnega nasilja nad študenti zdravstvene nege v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. V empiričnem delu je bila za pridobivanje podatkov uporabljena metoda anketiranja. Za analizo podatkov smo uporabili opisne statistične metode. V anketi je sodelovalo 146 študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege. Rezultati: Ugotovili smo, da so bili študenti najpogosteje izpostavljeni doživljanju vertikalnega psihičnega nasilja, v sklopu katerega prevladuje neverbalno nasilje. Študenti so se na klinični praksi pogosto počutili, kot da niso del tima, saj so jih nadrejeni ignorirali ter so bili deležni neupravičene delitve dela. Občasno se je pojavilo tudi spolno nasilje, v obliki seksističnih pripomb. Študenti so se zaradi doživljanja vertikalnega nasilja počutili manjvredno in jezno. Diskusija in zaključek: Vertikalno nasilje ima številne negativne vplive na študente zdravstvene nege. Študenti med opravljanjem klinične prakse doživijo različna negativna čustva. Zaradi neprimernega odnosa manj uspešno sodelujejo z ostalimi, razmišljajo o tem, da bi zapustili profesijo zdravstvene nege ter nudijo manj kakovostno zdravstveno nego pacientom.
Keywords: trpinčenje, agresivnost, sovražno vedenje, klinično usposabljanje, mentorstvo, odnos do študentov, medosebni odnos.
Published: 03.03.2020; Views: 505; Downloads: 129
.pdf Full text (1,39 MB)

3.
Odnos študentov do obravnave hospitaliziranih otrok
Martin Bosilj, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Dober medosebni odnos ima velik pomen pri zagotavljanju kakovostne in celovite zdravstvene nege. Na vzpostavitev dobrega odnosa med študenti, otrokom, starši/skrbniki ter zdravstvenimi delavci vpliva več različnih dejavnikov, ki so medsebojno povezani, vendar med njimi najbolj izstopa pomanjkljiva komunikacija. Z pomanjkljivo komunikacijo se študenti nemalokrat srečujejo med opravljanjem kliničnega usposabljanja, še posebej na pediatričnem področju. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Pri izdelavi vprašalnika smo si pomagali s teorijo Calliste Roy “adaptacijski model”. Za zbiranje in urejanje podatkov smo uporabili urejevalnik besedil Microsoft Word in Excel ter podatke nato predstavili tabelarno. Anketiranje smo izvedli s pomočjo odprtokodne aplikacije EnKlikAnketa. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 100 študentov. 92% anketirancev meni, da imajo študenti konkreten odnos in pristop pri obravnavi hospitaliziranih otrok. Anketiranci si želijo več usposabljanja za boljše komunikacijske spretnosti, saj jih 48% meni, da v simuliranem okolju na fakulteti niso pridobili ustreznega znanja o načinu komuniciranja za vzpostavitev dobrega odnosa z otroki. Diskusija in zaključek: Spoznali smo, da vsi sodelujoči pri obravnavi otroka pomembno prispevajo k odnosu. Glavni krivec za poslabšanje odnosa leži v strahu, nezaupanju in pomanjkljivi komunikaciji. Dober odnos je ključnega pomena pri obravnavi hospitaliziranega otroka.
Keywords: Komunikacija, klinično usposabljanje, medicinska sestra, družina, hospitalizacija.
Published: 20.08.2018; Views: 666; Downloads: 139
.pdf Full text (735,07 KB)

4.
ZADOVOLJSTVO ŠTUDENTOV Z MENTORJI V KLINIČNEM OKOLJU
Andrej Černi, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Študij zdravstvene nege na 1. bolonjski stopnji omogoča študentom, da po študiju teoretičnih in metodoloških konceptov to znanje prenesejo v prakso za reševanje strokovnih in delovnih problemov. Mentorji študente vodijo na kliničnih vajah in pri pridobivanju kompetenc, ki jih pozneje potrebujejo v profesionalnem delu. Za pridobivanje znanja in kompetenc je ključnega pomena, da je študent zadovoljen z mentorji v kliničnem okolju. Namen diplomskega dela je raziskati zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnimi mentorji in šolskimi koordinatorji ter kliničnim okoljem. Metode: S pregledom literature in pomočjo deskriptivne metode smo opisali mentorstvo, vlogo mentorjev in študentov na kliničnih vajah. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila na eni izmed slovenskih visokošolskih institucij, raziskovalni vzorec je zajemal 60 študentov drugega letnika, ki so opravljali klinične vaje na treh strokovnih področjih. Rezultati: Raziskava je pokazala, da so študenti zadovoljni z mentorji v kliničnem okolju in medsebojnimi odnosi z mentorji. Študentje bi se lahko malo več vključevali v diskusije ob predaji službe. Individualno mentoriranje študentov bi moralo biti pogostejše. Prav tako smo ugotovili, da obstajajo razlike v ocenjevanju mentorjev glede na strokovna področja opravljanja klinične prakse. Diskusija in zaključek: Mentorstvo študentov tekom kliničnega izobraževanja ima pomembno vlogo. Tej vlogi je potrebno posvetiti veliko pozornosti. Za pridobivanje znanja študentov je potrebno zagotavljati dobre mentorje. Potrebno je kontinuirano izobraževanje mentorjev. Za povezovanje teorije in prakse je pomembno dobro medsebojno sodelovanje med študenti, kliničnimi mentorji in koordinatorji iz visokošolske institucije.
Keywords: CLES+T, zadovoljstvo, mentor, mentorstvo, medicinska sestra, klinično usposabljanje, študent.
Published: 03.11.2015; Views: 2328; Downloads: 544
.pdf Full text (1009,71 KB)

5.
Medicinska sestra - mentorica študentom na kliničnih vajah
Karmen Ploj, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Medicinska sestra ima kot mentorica študentom zdravstvene nege na kliničnih vajah zelo pomembno vlogo, saj pomaga študentom pri prenosu teoretičnega znanja v klinično okolje. Tako mentor kot študent morata v odnosu mentorstva spoštovati drug drugega, se razumeti in imeti potrebne komunikacijske spretnosti, da bo mentorski odnos uspešen. Namen: V diplomskem delu želimo predstaviti mentorstvo, vlogo in pomen mentorja za študente in raziskati s kakšnimi mentorji se srečujejo študentje na kliničnih vajah. Metodologija raziskovanja: S pregledom domače in tuje literature ter s pomočjo deskriptivne metode smo predstavili pojem mentorstva in opisali vloge medicinskih sester in študentov zdravstvene nege v mentorskem odnosu in na kliničnih vajah. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Raziskava je bila izvedena na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, raziskovalni vzorec pa je zajemal 100 študentov rednega in 100 študentov izrednega študija zdravstvene nege, ki so opravljali najmanj eno klinično prakso. Z anketnim vprašalnikom, ki je zajemal 21 vprašanj, smo ugotavljali aktivnosti in lastnosti mentorjev ter zadovoljstvo študentov z njimi. Rezultati: Raziskava je pokazala, da si študentje želijo več vključevanja v klinično delo na oddelku, predvsem v izvajanje aktivnosti diagnostično terapevtskega programa. Prav tako je pokazala, da mentorji študentom ne posvečajo dovolj časa, predvsem zaradi preobremenjenosti z drugim delom, kljub temu so študentje na splošno zadovoljni z mentorji na kliničnih vajah. Ker mentorji študentom ne posvečajo dovolj časa, so študentje tudi mnenja, da bi morale biti medicinske sestre, ki opravljajo vlogo mentorja, razbremenjene nekaterih delovnih obveznosti. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da se študentom bolj posvečajo in so bolj razumevajoči mentorji s krajšo delovno dobo. Sklep: V prihodnosti bi bilo potrebno mentorstvu in mentorjem na kliničnih vajah posvetiti še večjo pozornost, potrebnih bi bilo še več predavanj in raziskav na to temo, da bi bile zadovoljne tako medicinske sestre, ki so mentorji na kliničnih vajah kot tudi študenti.
Keywords: mentor, mentorstvo, mentorski odnos, medicinska sestra, klinično usposabljanje, študent
Published: 24.01.2014; Views: 1999; Downloads: 392
.pdf Full text (1,56 MB)

6.
OCENJEVANJE PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA ŠTUDENTOV NA VISOKI ŠOLI ZA ZDRAVSTVO IZOLA
Helena Skočir, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Klinično usposabljanje je del študija Zdravstvena nege, obsega 2300 ur in se odvija v kliničnem okolju. Usposabljanje vodijo visokošolski učitelji in klinični mentorji, ki so v osnovi diplomirane medicinske sestre, strokovnjaki na področju zdravstvene nege. Na Visoki šoli za zdravstvo Izola, sedaj preimenovani v Fakulteto za vede o zdravju, je študent v okviru kliničnega usposabljanja ocenjen z dvostopenjsko oceno opravil/ni opravil, te ocene niso podprte z elementi in merili ocenjevanja. Šolski koordinatorji ugotavljamo, da je potrebno postaviti ustreznejši način ocenjevanja, ki bo opisno podprt, s tem bo ocena pridobila na informativni vrednosti, zmanjšala pa se bo subjektivnost ocenjevanja. V teoretičnem delu naloge smo opredelili ocenjevanje kot del izobraževalnega procesa. Poseben poudarek smo dali ocenjevanju praktičnega usposabljanja študentov zdravstvene nege ter poiskali rezultate raziskav o ocenjevanju praktičnega usposabljanja v tujini. Med študenti Fakultete za vede o zdravju in kliničnimi mentorji pripadajočih kliničnih okolij smo s pomočjo anketnih vprašalnikov opravili raziskavo, s katero smo pridobili mnenja o sedanjem načinu ocenjevanja in ugotavljali pripravljenost na spremembe v ocenjevanju praktičnega usposabljanja. Na podlagi študija literature in rezultatov opravljene raziskave smo pripravili nov sistem ocenjevanja s poudarkom na formativnem ocenjevanju, ki vključuje tudi aktivno vlogo študenta.
Keywords: Zdravstvena nega, klinično usposabljanje, ocenjevanje
Published: 13.11.2012; Views: 1662; Downloads: 303
.pdf Full text (1,21 MB)

7.
Mentorstvo v zdravstveni negi
Nina Bjelan, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče. Mentorstvo v dejavnosti zdravstvene nege je ključnega pomena za usposabljanje študentov, ki pridejo iz predavalnic v klinično okolje. Mentorstvo je zahtevno delo in pomeni dodatne odgovornosti in obveznosti za medicinske sestre, zato je pomembna dobra organizacija, pripravljenost in vodeno mentorstvo. Namen. V diplomskem delu želimo raziskati in preučiti pomen mentorstva v zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja. S pomočjo deskriptivne metode ter študija domače in tuje literature smo razjasnili pojem mentorstva in opisali vloge ter naloge mentorjev v kliničnem okolju. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vzorec raziskave je zajemal 40 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov na oddelkih Klinike za kirurgijo in oddelkih Klinike za interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Z anketnim vprašalnikom, ki je obsegal 19 vprašanj zaprtega in odprtega tipa, smo ugotavljali zadovoljstvo z načinom izvedbe kliničnih vaj med mentorji, potrebe po izobraževanju na področju mentorstva, način priprave na vlogo mentorja ter kako ocenjujejo vlogo mentorja in klinične vaje študentov. Rezultati. Rezultati so pokazali, da se večina mentorjev na mentorstvo pripravlja. Pripravljeni so se tudi izobraževati in izpopolnjevati za izvajanje kakovostnega mentorstva študentom na kliničnem usposabljanju. Ugotovili smo tudi, da je mentorstvo dodatno obremenjujoče delo, za katerega večina porabi 3 in več ur dnevno, zato si želijo razbremenitve drugih obveznosti. Zaključek. Izobraževanje študentov v praksi zdravstvene nege je odgovornost zdravstvene in izobraževalne inštitucije. Zagotovo pa lahko trdimo, da gre velika zasluga prav mentorjem v času kliničnega usposabljanja, njihovi prizadevnosti, motivaciji in strokovnem vodenju, ob katerih študenti Fakultete za zdravstvene vede pridobivajo dragocene izkušnje neposredno v kliničnem okolju.
Keywords: mentor, mentorstvo, klinično usposabljanje, študent, zdravstvena nega
Published: 05.10.2010; Views: 5128; Downloads: 1210
.pdf Full text (1018,84 KB)

Search done in 1.96 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica