| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Internetni sleng
Tina Burič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjih letih je internet prevzel nadzor nad našimi življenji in hitro nadomestil tradicionalne oblike sporazumevanja. Splet je postal mesto, kjer najlažje najdemo informacije ali pa preživljamo prosti čas. Večina jezikoslovcev meni, da internet slabo vpliva na jezik oz. na njegovo prihodnost. Bojijo se namreč, da bo jezik zaradi vse pogostejše uporabe internetnega slenga izgubil standarde in da se bo zmanjšala jezikovna ustvarjalnost, saj globalizacija vsiljuje enakost. Nekatere od teh napovedi so se že uresničile, saj obstajajo številni primeri uporabe internetnega slenga v formalnih oblikah pisanja, vendar pa na drugi strani jezikoslovci kot npr. David Crystal trdijo, da ni razloga za paniko. Pravi, da internetni sleng daje jeziku možnost za inovacije in nove načine izražanja. Ugotovila sem, da je internetni sleng, za katerega v diplomi uporabljam angleški izraz Netspeak, mešanica pisnega in govornega jezika, obenem pa vsebuje tudi nekatere lastnosti, ki so značilne samo za jezik, ki se uporablja v računalniško podprtem komuniciranju. Spletno klepetanje od uporabniko zahteva hitrost, saj skušajo klepetalci posnemati govorjen jezik. Pri tem so omejeni na računalniško tipkovnico, zato morajo ustvariti način, na katerega posnemajo govorjeni jezik. Rezultat tega je uporaba takšnega pisnega jezika, ki je simulacija govorjenega. Tega se klepetalci ne učijo v šoli, ampak si to sposobnost pridobijo s časom in prakso. Ponavadi to pomeni, da začnejo uporabljati smeške, ter razne oblike krajšanja besed. Medtem ko smeški simulirajo različna čustvena stanja in s tem nadomestijo pomanjkanje neverbalne komunikacija, ki je tako pomembna; krajšanja besed služijo hitrejši komunikaciji. Internetni sleng je sicer bolj podoben pisnemu jeziku, vendar mu ni identičen. Prav tako ni enak govoru, ampak selektivno in prilagodljivo vsebuje značilnosti obeh. Torej je agregat govornega in pisnega jezika. Namen moje seminarske naloge je bil izvedeti več o vlogi jezika na internetu,o vplivu interneta na jezik, ter o razlikah med jezikom uporabljenim v sinhronih in asinhronih klepetalnicah. V ta namen sem analizirala dve sinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka v realnem času) in dve asinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka s časovnim zamikom). Napravila sem primerjavo uporabe internetnega slenga v vseh štirih klepetalnicah. Internetni sleng je bil sicer prisoten v obeh vrstah računalniško podprte komunikacije, vendar ne v enakem obsegu. Pogosteje je bil uporabljen v sinhronih klepetalnicah. Sporočila so bila neformalna, slovnica je bila slaba, ločila so bila redkeje uporabljena in tudi krajšanja, ki so tako značilna za internetni sleng, so bila pogosteje uporabljena. Jezik je bil podoben tako govorjenemu kot pisnemu jeziku. Jezik v asinhronih klepetalnicah, pa je bil bolj formalen in podoben knjižnemu jeziku. Možna razloga za razlike med sinhronimi in asinhronimi klepetalnicami sta: (1) Dolžina sporočil. Sporočila v asinhronih klepetalnicah so bila daljša in zato, da bi preprečili nejasnost oz. dvoumnost, so klepetalci uporabljali več ločil, pravilnejšo slovnico in na ustreznih mestih velike začetnice. (2) Čas v katerem je komunikacija potekala. Uporabniki sinhronih klepetalnic si izmenjavajo sporočila v realnem času, kar pomeni, da morajo, zato da ne prekinejo tok pogovora, biti pri pisanju sporočil hitrejši od uporabnikov asinhronih klepetalnic. Ravno zaradi tega, naredijo veliko več slovničnih napak, pišejo krajša sporočila ter uporabljajo več krajšanj.
Keywords: internetni sleng, internet, računalniško podprto komuniciranje, vpliv interneta na jezik, sinhrone in asinhrone klepetalnice
Published: 23.03.2011; Views: 3352; Downloads: 264
.pdf Full text (656,44 KB)

2.
Besedilnovrstne značilnosti nemških medmrežnih dnevnikov s stališča teorije naravnosti
Dejan Kopold, 2011, dissertation

Abstract: Na prvi pogled se jezikovna raba v nemških medmrežnih dnevnikih bistveno ne razlikuje od tiste v drugih splošnih in medmrežnih besedilih, v katerih prevladuje uporaba pisnega prenosnika. Vendar nam že nekoliko podrobnejša primerjava besedil med seboj razkriva, da medmrežni dnevniki vsebujejo več prvin ustnega pogovornega jezika, kot je to sicer značilno za pisno posredovana sporočila. Glede na dejavnike, kot so pisni prenosnik, prostorski odmik med udeleženci, časovni zamik v komunikaciji, javni značaj pogovora in socialna tujost med udeleženci, je v medmrežnih dnevnikih pričakovati manj naravna izrazna sredstva, ki so bolj značilna za pisno obliko izražanja. Medmrežni dnevniki so namreč pretežno monološka besedila, ki se pretežno opirajo na pisni prenosnik in se oblikujejo brez vidnega in slušnega stika. Vendar se pri poglobljeni analizi besedil ugotavlja, da se v medmrežnih dnevnikih zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravno okolje sporazumevanja. Na tej osnovi je bila zasnovana tudi osnovna domneva (H0) dela, ki se glasi: »V medmrežnih dnevnikih se zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravne razmere sporazumevanja (tj. pisni prenosnik, prostorski odmik in/ali časovni zamik, javni značaj, socialna tujost udeležencev itd.).« Za dokazovanje številnih napovedi, izpeljanih iz osnovne domneve H0, je sledilo nekajletno zbiranje in analiziranje gradiva. Tako sta metodološko nastala dva tipa raziskovanih vzorcev, osnovni vzorec (ov) in kontrolni vzorec (kv1-4), ki pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst. Osnovni vzorec (ov) obsega naključno izbrane, vsakdanje, medmrežne dnevnike različnih zvrsti, kot so zasebni, politični, novinarski, potovalni idr. medmrežni dnevniki. Kontrolni vzorec (kv1-4) pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst in vsebuje besedila vsakdanjih pogovorov (kv1), telefonatov (kv2), klepetalniških besedil (kv3) ter pravnih besedil (kv4). Sestavljen je po principu bližine besedilne vrste v primerjavi z medmrežnimi dnevniki, in to od najbližjih besedilnih vrst do najbolj oddaljenih besedilnih vrst. Delni kontrolni vzorci so bili izbrani na podlagi lestvice naravnosti besedil, na eni strani prototipično konceptualno ustnega (+d (obojestransko sporočanje – dialognost), +f (vidni/slušni način sporočanja – face to face), +m (ustni/zvočni prenosnik)) in na drugi strani prototipično konceptualno pisnega (-d, -f, -m) jezika. Sledila je deduktivna izpeljava (delovnih) napovedi iz osnovne domneve H0 in za njihovo dokazovanje je bila v vseh primerih uporabljena kvantitativna statistična metoda. Rezultat predstavlja statistično primerjavo značilnosti osnovnega (ov) in kontrolnega vzorca (kv1-4). Za preverjanje napovedi in interpretacijo rezultatov je bila v delu uporabljena statistična primerjava besedil osnovnega vzorca (ov) in vseh besedil kontrolnega vzorca (kv1-4). Za statistično preverjanje napovedi sem uporabljal Studentov preizkus T (T-test) in HI-kvadrat preizkus (χ2-test). V napovedi 1 (N1), katere naslov je STOPNJA IZRAZNE ZAPLETENOSTI, so me zanimala predvsem tri področja. Prvo področje obsega vprašanje povprečne dolžine povedi (tj. povprečnega števila besed v njej). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta v medmrežnih dnevnikih (ov) zaradi pisnega prenosnika, manjše izrazne zapletenosti in nepomanjkanja časa gibala med klepetalniškimi besedili (kv3) in pravnimi besedili (kv4). Drugo področje obsega deleže večstavčnih povedi s priredjem (tj. takih, v katerih imamo dva ali več glavnih stavkov). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta napoved zaradi konceptualno ustne oblike načrtovanja povedi v besedilih medmrežnih dnevnikov (ov) približevala deležu večstavčnih povedi s priredjem, ugotovljenih v vsakodnevnih pogovorih (kv1). Tretje področje prve napovedi pa obsega deleže
Keywords: nemški jezik, germanistika, besediloslovje, doktorska disertacija, jezikovna izrazna zapletenost, konceptualna ustnost, konceptualna pisnost, teorija naravnosti, sinhroni in asinhroni medmrežni pisni prenosniki, klepetalnice, medmrežni dnevnik(i), ikonična sredstva, akronimi, kazalna sredstva
Published: 29.09.2011; Views: 2874; Downloads: 158
.pdf Full text (4,31 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica