| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
KONTEJNERSKI TRANSPORT NA BLIŽNJI VZHOD NA PRIMERU PODJETJA MLM D.D.
Bojana Košič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava področje, ki se nanaša na kontejnerizacijo, ki je proces uvajanja transporta tovora s kontejnerji. Teoretični del naloge opredeljuje kombiniran in multimodalni transport ter sam kontejner, prednosti kontejnerizacije in manipulacijo s kontejnerji.V drugem delu je predstavljeno podjetje MLM, d.d. in njegova PE Armal. S pomočjo izvoznih dokumentov je podan potek kontejnerja od prodajalca do nalaganja na ladjo.
Keywords: kontejner, kontejnerizacija, kombiniran in multimodalni transport, MLM, d.d., Armal, izvozni dokumenti, CIF klavzula, zavarovanje, akreditiv
Published: 26.05.2010; Views: 1797; Downloads: 209
.pdf Full text (21,86 MB)

2.
KONKURENČNA KLAVZULA
Rok Kikel, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana konkurenčna klavzula, ki delavca omejuje po prenehanju delovnega razmerja, da določen čas ne konkurira bivšemu delodajalcu. Institut konkurenčne klavzule je prikazan od začetka slovenske ureditve ter do danes. Dodana je tudi sodna praksa, ki prikazuje kakšni so pogoji za vzpostavitev takega dogovora, kakšne so obveznosti enega in drugega pogodbenega partnerja ter v kakšnih primerih konkurenčna klavzula ne velja oziroma kdaj preneha. Poleg tega pa je za spoštovanje konkurenčne klavzule določeno tudi nadomestilo, ki pripada delavcu, in obratno za nespoštovanje konkurenčne klavzule tudi predvideno denarno nadomestilo za škodo delodajalcu. Za primerjavo tega instituta pa sem primerjal institute v Veliki Britaniji, ki pripada drugemu pravnemu sistemu kot pa Slovenija.
Keywords: konkurenčna klavzula, denarno nadomestilo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi
Published: 09.03.2010; Views: 4124; Downloads: 689
.pdf Full text (376,82 KB)

3.
ZEMLJIŠKI DOLG IN ZEMLJIŠKO PISMO
Viktor Voršič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava zemljiški dolg in zemljiško pismo ob dognanjih pravne znanosti naših in tujih pravnih strokovnjakov z upoštevanjem normativne ureditve tega področja v Republiki Sloveniji kjer še ni ustrezne sodne prakse, na način, da bo skozi primere prednosti in slabosti, v prihodnosti prispevala k uveljavitvi tega instrumenta stvernopravnega zavarovanja obveznosti kot prevladujoče oblike stvarnopravnega zavarovanja obveznosti predvsem na gospodarskem področju tudi pri nas, kot je to na območjih, kjer je zemljiški dolg eden izmed osnovnih in absolutno prevladujočih oblik stvarnopravnih zavarovanj, Republika Slovenija pa zaradi, zgodovinskih, gospodarskih in strateško geografskih okoliščin neposredno dolgoročno vezana na ta območja.
Keywords: zemljiški dolg, zemljiško pismo, akcesornost, neakcesornost, notarski zapis, izvršljivost, orderski vrednostni papir, vrednostni papir po odredbi, prenosljivost, indosament, rekta klavzula, predlog za vknjižbo zemljiškega dolga, predlog za izbris zemljiškega dolga.
Published: 03.05.2010; Views: 4892; Downloads: 710
.pdf Full text (335,97 KB)

4.
STOPNIČASTE KLAVZULE (MULTI-TIER CLAUSES)
Jana Bolta, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Stopničaste klavzule so postale pomemben dodatek domačih in mednarodnih gos-podarskih pogodb po celem svetu. Sestavljene so iz več faz, ki vsebujejo ločene postopke, namenjene reševanju nastalega spora. Zaporedje postopkov je natančno določeno. V začetnih fazah so najpogosteje določena pogajanja ali postopek mediacije oziroma konciliacije, čigar namen je, da stranki rešita spor na prijateljski način ter se izogneta reševanju spora v naslednjih fazah. Postopka arbitraže in pravdanja sta predvidena kot zadnja, zato se z njuno pomočjo spor rešuje le, če so predhodne faze neuspešne. Stopničaste klavzule so izredno fleksibilne in lahko kombinirajo elemente različnih postopkov. Danes imamo v praksi že kar nekaj različnih oblik. Eden izmed problemov, ki se pojavlja na tem področju je, ali so predhodni postopki za stranke obvezni in izvršljivi. Avtorji in sodišča so zavzeli različna stališča, kaj se zgodi, če ena stranka ne izpolni obveznosti iz večstopenjske klavzule ter direktno predloži spor v reševanje arbitraži ali sodišču. Nekateri menijo, da so predhodni postopki izvršljiv procesni predpogoj arbitraži ali pravdanju, drugi, da izpustitev predložitve spora v reševanje predhodnim postopkom nikakor ne more vplivati na njuno pristojnost. Naslednji problem, ki se večkrat pojavi je, kako določno mora biti klavzula zapisana, da je izvršljiva. Odgovore na vprašanja nam dajeta teorija in sodna praksa. Stopničaste klavzule se pogosto uporabljajo v praksi in pomenijo velik napredek na področju reše-vanja sporov.
Keywords: stopničasta klavzula, ADR postopki, procesna ali materialna narava, določnost, izvršljivost.
Published: 09.09.2010; Views: 1401; Downloads: 201
.pdf Full text (472,14 KB)

5.
UREDITEV KLAVZULE REBUS SIC STANTIBUS V OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU, NEMŠKEM DRŽAVLJANSKEM ZAKONIKU, DUNAJSKI KONVENCIJI O POGODBENEM PRAVU IN NAČELIH UNIDROIT ZA MEDNARODNE GOSPODARSKE POGODBE
Marko Malešič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomski nalogi je zajeta analiza klavzule rebus sic stantibus, tako kot jo pozna slovenska in nemška pravna ureditev, Dunajska konvencija o pogodbenem pravu ter načela UNIDROIT za mednarodne gospodarske pogodbe. V naštetih pravnih ureditvah je klavzula rebus sic stantibus poimenovana različno. V slovenskem pravnem redu kot institut spremembe ali razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, v nemškem pravu kot motnja v poslovni podlagi, v Dunajski konvenciji o pogodbenem pravu je urejena kot spremenjene okoliščine in v avtonomnem pravnem aktu instituta UNIDROIT kot otežena izpolnitev. Klavzula rebus sic stantibus omogoča pogodbenim strankam, da kljub temeljnemu načelu civilnega prava pacta sunt servanda, da je dogovore potrebno spoštovati, postanejo prosti svoje obveznosti, če so izpolnjeni vsi zakonski znaki, ki omogočajo sklicevanje na omenjeno klavzulo. Za vsako od naštetih pravnih ureditev je v diplomskem delu podana podrobnejša analiza, kateri so tisti zakonski znaki, ki morajo biti podani, da se stranka lahko na klavzulo upravičeno sklicuje in kakšne pravne posledice so predvidene, kakor tudi morebitne posebnosti posamezne ureditve klavzule rebus sic stantibus.
Keywords: Klavzula rebus sic stantibus, Institut spremembe ali razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, Motnje v poslovni podlagi, Spremenjene okoliščine, Otežena izpolnitev
Published: 22.11.2011; Views: 6368; Downloads: 733
.pdf Full text (931,42 KB)

6.
VEČSTOPENJSKE KLAVZULE IN VPLIV DOLOČBE O ZASTOPANJU NA POSAMEZNI STOPNJI
Maruša Malus, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodno gospodarsko pravo je zelo kompleksno in pogosto pride do sporov na tem področju. Pri sklepanju pogodb večina strank vključi v pogodbo klavzulo o reševanju morebitnih medsebojnih sporov. Namesto, da bi se stranke odločile za en postopek reševanja spora, lahko sestavijo celoten mehanizem reševanja sporov. Tako se v domačih in mednarodnih pogodbah po vsem svetu vse bolj pojavljajo večstopenjske klavzule. Sestavljene so iz več stopenj, ki vsebujejo določen postopek za reševanje spora, pri čemer so prvotne stopnje namenjene bolj neformalnim postopkom, kot zadnja pa je predviden postopek arbitraže ali pravde (tako se stopnjuje tudi stopnja formalnosti postopka – od manj k bolj formalnim postopkom). S tem, ko je arbitraža določena šele kot zadnja stopnja, pomenijo prejšnje stopnje večjo vključenost v reševanje spora, kar lahko pripelje do hitrejše rešitve, pa tudi mogoče bolj seznani stranke s samo problematiko spora. V vsakem primeru pa strankama še vedno na koncu (po izkoriščenih prejšnjih stopnjah) preostane arbitraža, če je spor vseeno preveč kompleksen, da bi ga bilo mogoče rešiti samo z medsebojno komunikacijo. V večstopenjskih postopkih reševanja sporov se tako pogosto pojavlja vprašanje, kako obvezujoča je posamezna stopnja in kakšen vpliv ima (ne)izčrpanje določene stopnje na naslednjo stopnjo. Ker so prvotne stopnje bolj neformalne in predvidevajo aktivno sodelovanje strank, se v večstopenjskih klavzulah pogosto pojavi zahteva po točno določeni osebi, ki bo stranki na določeni stopnji zastopala. Problem nastane, ko stranka ni pravilno zastopana. Ali je zahteva po zastopanju na določeni stopnji obvezujoča in kakšen vpliv ima nepravilno zastopanja na posamezno stopnjo reševanja spora? Odgovore na vprašanja nam dajeta teorija in sodna praksa.
Keywords: večstopenjska klavzula, pogajanja, konciliacija, arbitraža, zastopanje.
Published: 01.02.2012; Views: 1094; Downloads: 138
.pdf Full text (1,82 MB)

7.
8.
KLAVZULE O ČLOVEKOVIH PRAVICAH V SPORAZUMIH EVROPSKE UNIJE S SREDOZEMSKIMI DRŽAVAMI
Staša Novak, 2012, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se ukvarja z vprašanjem uveljavljanja klavzul o človekovih pravicah v evro-sredozemskih pridružitvenih sporazumih, tako da nas popelje od podrobne predstavitve značilnosti zunanje politike Evropske unije in politike človekovih pravic do razvoja odnosov Evropske unije z državami južnega Sredozemlja. Osrednji del naloge je namenjen pravni analizi klavzul o človekovih pravicah in razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na njeno udejanjanje v praksi. Zajete so okoliščine, ki so pomembno zaznamovale spremembe sosedske politike Evropske unije v letu 2011 in predstavljajo nov zagon pri uveljavljanju načel in vrednot Evropske unije v odnosih s tretjimi državami oziroma oblikovanju novih smernic za uveljavljanje klavzul o človekovih pravicah. Naloga zaključi z ugotovitvijo, da je kredibilna politika človekovih pravic predvsem odvisna od krepitve doslednosti Evropske unije, članic in partnerskih držav pri njenem izvajanju.
Keywords: Evropska unija, klavzula o človekovih pravicah, klavzula bistvenega elementa, klavzula o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti, pridružitveni sporazum, pogojevanje, človekove pravice, Evro-sredozemsko partnerstvo, Evropska sosedska politika, Unija za Sredozemlje
Published: 12.07.2012; Views: 1483; Downloads: 151
.pdf Full text (2,58 MB)

9.
POTEK ARBITRAŽNEGA POSTOPKA S POUDARKOM NA PRAVILIH MILANSKE ARBITRAŽNE ZBORNICE (THE CHAMBER OF ARBITRTATION OF MILAN RULES) IZ LETA 2010
Marcel Hajd, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodna trgovinska arbitraža je zasebno razsodišče, ki je ustanovljeno s posebnim dogovorom sodelujočih v primeru spora med njimi. Spada med alternativne oblike reševanja sporov. Od ostalih oblik se razlikuje po tem, da je njenim odločitvam v pravnem prometu priznan dokončen in zavezujoč pravni učinek. Z arbitražnim dogovorom tako stranke izključijo pristojnost sodišč. V poslovnih odnosih se pojem arbitraže prepogosto povezuje z gospodarskimi spori s tujim elementom, vendar pa se lahko arbitraže uporabijo tudi za spore z drugačno naravo in med domačimi subjekti. Dejstvo pa je tudi, da je na razvoj arbitražnega prava najbolj vplivala mednarodna trgovina. Področje mednarodne trgovinske arbitraže pa presega zgolj pravno analizo, saj odseva tudi zgodovinski, sociološki in kulturni napredek ter razvoj, pomembna pa je tudi, saj želi preseči nacionalne okvirje in omejitve različnih pravnih redov. Vsak potencialni arbitražni postopek ima svoje korenine v arbitražnem dogovoru. Za takšno obliko reševanja sporov mora obstajati soglasje med strankami. V arbitražnem sporazumu pa ne gre za golo pripravljenost reševati spor pred arbitražo, saj lahko stranke modificirajo cel postopek s svojimi željami in potrebami. Gre za načelo avtonomije strank, ki je v sodnih postopkih zelo zreducirano, arbitražni postopek pa z določenimi omejitvami spremlja od rojstva do smrti. Pri institucionalnih arbitražah je avtonomija nekoliko manjša, saj stranke v arbitražni dogovor vključijo posebne postopkovne pravilnike. Obstajajo pa tudi priložnostne arbitraže pri katerih stranke same določijo pravila postopka. Arbitražno kolo se zažene, ko stranka arbitražnega sporazuma vloži tožbo oz. zahtevek za reševanja spora pred arbitražo. Stranke lahko sklenejo arbitražni dogovor tudi po izbruhu spora. V naslednji fazi je nato potrebno imenovanje članov arbitražnega senata in njegova konstitucija. Ko je arbitražni senat tako ustanovljen je potem njegova naloga in pristojnost, da pripelje postopek do dokončne rešitve spora med strankami. Običajno se spor konča z izdajo zavezujoče in dokončne arbitražne odločbe, med postopkom pa lahko pride tudi do sporazumnega odstopa, največkrat je to s sklenitvijo poravnave. Arbitražni postopek pa se »dokončno« zaključi, ko stranka dobi to, do česar je upravičena v arbitražni odločbi. Večji del arbitražnih odločb je izpolnjenih prostovoljno, za ostale arbitražne odločbe s tujim elementom pa so na voljo posebni mehanizmi priznanja in izvršitve. Ti mehanizmi so poenoteni po vsem svetu.
Keywords: mednarodna trgovinska arbitraža, stalna arbitraža, arbitražna klavzula, arbitražni sporazum, arbitražni postopek, arbitražna odločba, priznanje in izvršitev tujih arbitražnih odločb.
Published: 09.01.2013; Views: 1161; Downloads: 214 
(1 vote)
.pdf Full text (1,96 MB)

10.
Pravni predpisi kot odziv na zločine proti človeštvu v zadnjih sto letih
Alenka Kovše, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Pomemben mejnik v mednarodnem pravu predstavljajo konec 19. in v začetku 20. stoletja sprejete Haaške humanitarne konvencije, saj je bila tedaj v obliki obvezujočih mednarodnih konvencij prvič obsojena nečlovečnost vojne. Prav tako so izjemnega pomena štiri Ženevske humanitarne konvencije iz leta 1949 ter dva dopolnilna protokola k Ženevskim konvencijam iz leta 1977. V diplomskem delu sem se osredotočila na pravne predpise v okviru zločinov proti človeštvu; tako sem zasledila, da se je pojem človečnosti prvič pojavil v Martensovi klavzuli. Nato so Francija, Velika Britanija in Rusija v skupni deklaraciji kot kaznivo dejanje proti človečnosti obsodile turške pokole nad Armenci; zdi se, da je to predstavljalo zgolj mrtvo črko na papirju, saj o relevantni izkušnji s prizadevanjem za sojenje hudodelcem lahko govorimo šele v drugi svetovni vojni. Tako je temeljnega pomena Nürnberški statut (iz leta 1945), ki je inkriminiral nečlovečna dejanja nacističnih oboroženih sil. Pravni predpisi so se torej v okviru zločinov proti človeštvu pojavili kot odgovor na pojav fašistoidnosti – glavnega krivca zla, sinonima za odpravo pravne države. Razvoj teh predpisov se je nato nadaljeval v Tokijskem statutu, Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Konvenciji o nezastaranju vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, statutu MKSJ, statutu MKSR in v Rimskem statutu MKS (1998). Zaradi ogromnega števila etap množičnih pobojev se je po II. svetovni vojni porodila ideja o stalnem mednarodnem kazenskem sodišču. Vidimo lahko, da je realizacija te ideje – sojenja storilcem kaznivih dejanj, ki ogrožajo mednarodno skupnost kot celoto – trajala več kot pol stoletja. Ustanovitev MKS v mednarodnih odnosih predstavlja velik uspeh, saj so države dokazale, da so pripravljene sprejeti vladavino prava, kljub temu, da so se morale odpovedati svoji jurisdikciji in posledično tudi delu svoje suverenosti. Po tem ko sem predstavila specifične zločine, sem nanašajoč se na pravne predpise v okviru mednarodnih sodišč povzela tudi »usode« nekaterih oseb, ki so bile odgovorne za najhujša kazniva dejanja.
Keywords: zločini proti človeštvu, hudodelstva zoper človečnost, holokavst, genocid, Martensova klavzula, statut, mednarodno kazensko sodišče
Published: 09.01.2013; Views: 2594; Downloads: 449
.pdf Full text (1,30 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica