| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza kalivosti starih semen halofitov slovenske obale
Maja Dragšič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na analizi kalivosti starih semen petindvajsetih vrst halofitov, ki uspevajo pretežno v slanih obalnih habitatih slovenskega primorja. Srčika diplomskega dela je empirične narave. Analiza kalivosti zajema več metodoloških korakov, kot so priprava semen in pogojev za kalitev, razporejanje semen v petrijevke in postavitev v rastno komoro, opazovanje in sprotno beleženje rezultatov v določenem časovnem razponu, statistična obdelava podatkov, prikaz rezultatov kalivosti v grafični obliki in izdelava dendrogramov. Sledi diskusija o rezultatih in preverjanje predhodno zastavljenih hipotez. Rezultati, dobljeni z analizo kalivosti starih semen halofitov, so primerjani z rezultati kalivosti istih semen, ko so bila le ta sveža oziroma stara nekaj mesecev. Cilj je ugotoviti, ali stara semena še ohranjajo sposobnost kalitve, s čimer lahko sklepamo tudi na njihovo dolgoživost oziroma kratkoživost. Med drugim sem želela raziskati razlike med sposobnostjo kalitve starih semen halofitnih enoletnic in halofitnih trajnic ter drobnih, številnih semen in velikih, manj številnih semen. Pri vrstah, ki so vzkalile, sem primerjala njihovo stopnjo kalivosti v odstotkih, potek oziroma hitrost kalitve ter dan, ko je bila opažena prva kalica. Rezultati analize so v splošnem pokazali, da sposobnost kalitve semen upada sorazmerno s starostjo. Prav tako sem ugotovila, da stara semena halofitnih trajnic kalijo bolje kot stara semena halofitnih enoletnic. Med slednjimi ni vzkalila nobena vrsta. Kljub ugotovitvi, da stara semena mnogih halofitnih trajnic ostanejo viabilna več let, njihova sposobnost kalitve z leti upada. Med kalivostjo drobnih in številnih semen ter kalivostjo velikih in manj številnih semen nisem opazila razlik, glede na katere bi lahko sklepala o večji sposobnosti kalitve prvih ali drugih. Vzkalilo je devet vrst od petindvajsetih, pri čemer sem lahko našla podobnosti v poteku in dnevih pričetka kalitve, prav tako so vse vzkaljene vrste dosegle svojo maksimalno stopnjo kalitve v obdobju treh tednov.
Keywords: halofiti, slani habitati, slovensko primorje, semena halofitov, kalivost semen, klastrska analiza
Published: 26.11.2012; Views: 1200; Downloads: 209
.pdf Full text (1,27 MB)

2.
VPLIV FINANČNEGA SISTEMA NA UČINKE GOSPODARSKE KRIZE
Marjan Hafner, 2013, master's thesis

Abstract: Potem ko so Slovenijo pred izbruhom finančne krize pogosto omenjali kot uspešno novo državo članico EU, se v zadnjem času vse pogosteje omenja skupaj z državami, ki so Evropsko unijo že – ali pa še bodo – zaprosile za finančno pomoč. Med njimi niso več samo tiste države, ki so si v preteklih letih zaradi neučinkovite javnofinančne politike nakopičile občutne dolgove. Finančna kriza je namreč pokazala tudi druga tveganja, ki so se v času konjunkturnih gibanj nakopičila v gospodarstvu držav članic EU. Tako je poleg javnofinančnih razmer bolj izpostavljeno tudi stanje v finančnem sistemu, katerega osnovna naloga je učinkovito zagotavljanje finančnih sredstev gospodarstvu. Rezultati klastrske analize in modelov ANOVA, ki sem jih uporabil v magistrski nalogi, kažejo, da razmere v finančnem sistemu močno vplivajo na učinke finančne krize na posamezne države članice EU. Tako je tudi Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami beležila podpovprečne stopnje rasti in s tem začela gospodarsko relativno zaostajati.
Keywords: finančni sistem, finančna kriza, bančna kriza, kreditna aktivnost, klastrska analiza
Published: 06.06.2013; Views: 1083; Downloads: 495
.pdf Full text (2,54 MB)

3.
Značilnosti listov pogostih spomladanskih rastlin v podrasti bukovega gozda
Simona Gerič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zgodnje pomladanske rastline cvetijo v listopadnih gozdovih še preden zeleni listi v krošnjah dreves zastrejo svetlobo rastlinam v podrasti. Poskušala sem prepoznati skupine spomladanskih rastlin glede na njihove anatomske in morfološke značilnosti listov. Proučevala sem 13 izbranih rastlinskih vrst spomladanske podrasti v ilirsko kolinskem nevtrofilnem bukovem gozdu. Terensko delo v sklopu raziskave je potekalo v aprilu 2013, v starem, nemotenem, listopadnem gozdu na Mariborskem otoku, kjer uspeva nekaj še posebej pomembnih ilirskih vrst že izven svojega strnjenega areala, t.i. Hayekove vegetacijske črte. Na terenu sem nabrala 15 naključno izbranih popolnoma razvitih, zdravih in nepoškodovanih listov in jih sveže uporabila za študij morfologije ter 10 takšnih za študij anatomije, katere sem po prihodu v laboratorij dala v fiksativ FAA, da so se bolje ohranili. V Laboratoriju za molekularno biologijo na Oddelku za biologijo, na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru sem v aprilu 2013 opravila morfološko ter v maju in juniju tega leta anatomsko analizo listov. Pripravila sem sveže mokre mikroskopske preparate. Naredila sem prečni prerez lista, za vsakega od desetih listov po en rez, pri čemer sem izmerila debelino lista, debelini palisadnega in gobastega tkiva ter izračunala razmerje med njima. Hkrati sem pripravila sveže mokre mikroskopske preparate spodnje in zgornje povrhnjice ter preštela listne reže in epidermalne celice na površinsko enoto. Za analizo rastlin na makroskopskem nivoju sem stehtala svežo in suho maso ter določila vsebnost suhe snovi listov – LDMC, izračunala površino ter določila specifično listno površino – SLA, na koncu pa izmerila še maksimalno dolžino in širino vsakega lista. Nazadnje sem naredila še klastrsko analizo z namenom prepoznati skupine spomladanskih rastlin, ki so si podobne glede na značilnosti listov. Uporabila sem pristopa klasične klastrske analize in postopka K-mean clustering ter naredila primerjavo med njima. Pridobljeni rezultati obeh metod klastrske analize nakazujejo, da je optimalno v raziskavo hkrati vključiti anatomske in morfološke značilnosti listov, saj imajo na tak način oblikovane skupine višjo razlagalno moč.
Keywords: zgodnje pomladne rastline, gozdni geofiti, bukov gozd, ilirske vrste, LDMC, SLA, klastrska analiza
Published: 11.11.2016; Views: 832; Downloads: 77
.pdf Full text (3,96 MB)

Search done in 0.03 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica