| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Plesno ustvarjanje predšolskih otrok na klasično baletno glasbo : diplomsko delo
Eva Škantar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili načrtovane plesne dejavnosti na klasično baletno glasbo, preko katerih smo želeli pri otrocih razvijati ljubezen do plesa in jim približati klasično baletno glasbo. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti plesa, plesne vzgoje, načine poučevanja, vrste gibalno-plesnih dejavnosti, elemente plesa, dejavnike gibalnega razvoja in pomen klasične glasbe za otroka. Izpostavili smo, kako je plesna umetnost opredeljena v kurikulumu za vrtce. Poudarili smo globalne cilje na področju umetnosti, vlogo odraslega in povezanost plesa z drugimi področji. V praktičnem delu smo na osnovi teoretičnih izhodišč pripravili osem načrtovanih priprav, ki vključujejo plesne dejavnosti na klasično baletno glasbo, in jih izvedli v vrtcu Tržič z otroki, starimi 5 do 6 let. Na podlagi evalvacij smo ugotovili, da so otroci dobili osnovne predstave o različnosti plesov na klasično baletno glasbo, prepoznali so gibalne in glasbene značilnosti posameznih plesov ter jih povezali z vsebinskimi motivi. Klasična baletna glasba je otroke dodatno motivirala za plesno ustvarjanje, predvsem zaradi njenega značaja in dinamike.
Keywords: Plesna vzgoja, plesne dejavnosti, klasična baletna glasba, ustvarjanje v predšolskem obdobju.
Published in DKUM: 15.04.2022; Views: 1342; Downloads: 139
.pdf Full text (5,22 MB)

2.
POZNAVANJE IN PRILJUBLJENOST KLASIČNE GLASBE MED UČENCI 2., 3., 4. IN 5. RAZREDOV DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Janja Polenik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Klasična glasba je pomembna veja glasbene umetnosti v zgodovini ljudstva. Kot pomemben del je vključena tudi v Učni načrt za glasbeno vzgojo programa devetletne osnovne šole, kjer učiteljicam in učiteljem nudi ogromno možnosti, kako te vsebine približati učencem in v njih krepiti zavest do tovrstne glasbe. Ker smo zaznali, da je med ljudmi še vedno manj poznana, smo se odločili, da njeno poznavanje in priljubljenost proučimo med učenci razredne stopnje. V teoretičnem delu smo predstavili definicije, značilnosti klasične glasbe ter se dotaknili tudi teme, kako klasična glasba vpliva na razvoj otroka. Hkrati smo v njem predstavili kratek pregled zgodovine klasične glasbe (obdobja klasične glasbe, njihove značilnosti ter predstavnike), z upoštevanjem učnega načrta za glasbeno umetnost preučili vključevanje klasične glasbe v pouk glasbene umetnosti ter izvedli primerjavo učbeniških kompletov za glasbeno umetnost v 2., 3., 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole, avtoric Albince Pesek in Brede Oblak, s posebnim poudarkom na vsebini glasbenega programa (poslušalskih primerih), se pravi izboru skladb in skladateljev, ki se jih predvaja pri pouku glasbene umetnosti v določenem razredu. V empiričnem delu smo s pomočjo empirične raziskave (anketnega vprašalnika), s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja na vzorcu 145 učencev ugotovili, da klasična glasba ni tako zapostavljena, kot smo predvidevali na začetku. Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v poznavanju in priljubljenosti klasične glasbe med učenci glede na vzgojno izobraževalno-obdobje, glede na spol pa ne. Učenci 2. vzgojno- izobraževalnega obdobja jo zaradi več izkušenj in daljšega izobraževanja nekoliko bolje poznajo, učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, pa so na področju poznavanja še nekoliko neizkušeni, poznajo namreč zgolj tiste klasične in slovenske skladatelje ter skladbe, ki so se jih naučili (so jih obravnavali) oziroma jim jih je učiteljica omenila pri pouku glasbene umetnosti.
Keywords: Poznavanje, priljubljenost, klasična skladba, klasična glasba, klasični skladatelji, obdobja klasične glasbe.
Published in DKUM: 20.10.2016; Views: 2183; Downloads: 276
.pdf Full text (2,79 MB)

3.
PREPOZNAVNOST BALETA PRI OSNOVNOŠOLCIH
Anja Bezjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Prepoznavnost baleta pri osnovnošolcih je sestavljeno iz teoretičnega dela ter empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podali zgodovino baleta od nastanka v renesančnem obdobju, v 15. stoletju, vse do današnjih dni oz. 21 stoletja. Predstavili smo tudi razvoj baleta na Slovenskem ter raziskali, koliko glasbenih šol, s programom balet, imamo v Sloveniji. Pregledali smo tudi dva učna načrta in ugotavljali, koliko se balet pojavlja v učnem načrtu osnovnih šol. Opisali smo tudi zvrsti baleta, baletne korake, baletno držo ter baletna oblačila. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na petih osnovnih šolah. V raziskavi, ki smo jo izvedli v mesecu marcu 2016, je sodelovalo 171 učencev devetih razredov. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen ankete je bil raziskati prepoznavnost baletne umetnosti pri devetošolcih ter njihovega odnosa do baleta. Z raziskavo smo ugotovili, da se velika večina devetošolcev s plesom ne ukvarja. Prav tako smo ugotovili, da učenci plesno zvrst balet poznajo, vendar ne kažejo za njo interesa in prav tako ne kažejo pretiranega zanimanja za poslušanje klasične glasbe.
Keywords: balet, ples, umetnost, zgodovina, plesna zvrst balet, klasična glasba.
Published in DKUM: 25.08.2016; Views: 1234; Downloads: 112
.pdf Full text (1,86 MB)

4.
Vpliv Mozartove sonate za dva klavirja v D-duru na prostorsko-časovno sklepanje
Katarina Habe, 2006, original scientific article

Abstract: Vpliv glasbe na kognitivno funkcioniranje smo preučevali z Mozartovim učinkom, vplivom Mozartove sonate K.448 na prostorsko-časovno sklepanje. Namen raziskave je bil preučiti vpliv poslušanja Mozartove sonate na reševanje nalog prostorsko-časovnega sklepanja na vzorcu 315 študentov. Na osnovi tega eksperimenta sta bili izbrani dve skupini oseb: skupina dviga, pri kateri je bilo reševanje nalog takoj po poslušanju Mozartove sonate boljše (N = 30), in skupina stagnacije, pri kateri se dosežek ni spremenil (N = 30). Pri obeh skupinah so bile preverjene razlike v intelektualnih, osebnostnih in čustvenih značilnostih ter razlike v učnih stilih. Na izbranem vzorcu smo potrdili Mozartov učinek pri reševanju testa prostorsko-časovnega sklepanja. Ugotovili smo, da učinek ni odvisen od spola, predhodne glasbene izobrazbe in študijske smeri. Prav tako nanj ne vplivajo osebnostne in čustvene značilnosti. Pokazalo pa se je, da nanj vpliva splošni faktor inteligentnosti, in sicer je Mozartov učinek bolj izrazit pri posameznikih z nižjim IQ kot pri tistih z višjim IQ. Med skupino dviga in skupino stagnacije so bile pomembne razlike v avditivnem in vizualnem zaznavnem stilu, pri čemer je bil v skupini dviga bolj izražen avditivni stil, v skupini stagnacije pa vizualni. Pokazalo se je tudi, da je v skupini dviga bolj prisoten celosten način predelovanja informacij, v skupini stagnancije pa analitičen način. Naša raziskava je torej potrdila, da ima Mozartova glasba pozitiven vpliv na kognitivno funkcioniranje, vendar je le-ta odvisen od intelektualnih značilnosti, zaznavnega stila in od načina predelovanja informacij.
Keywords: Mozartov učinek, kognitivne sposobnosti, klasična glasba, sklepanje, psihologija glasbe
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2728; Downloads: 115
URL Link to full text

5.
POSLUŠANJE KLASIČNE GLASBE V VRTCU
Nataša Cvetko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Poslušanje glasbe je sestavni del različnih glasbenih dejavnosti. Je pomembno področje za otrokov glasbeni, estetski, moralni, telesni in duševni razvoj. Zato je zelo pomembno, da otrok posluša kakovostno glasbo, kar je v veliki meri odvisno od vzgojitelja. V diplomski nalogi z naslovom Poslušanje klasične glasbe v vrtcu je bila v empiričnem delu opravljena raziskava, katere namen je bil izvedeti, ali se pri otrocih poveča interes za poslušanje klasične glasbe ob sistematičnem poslušanju le-te. Za raziskovanje zadanega cilja je bila uporabljena deskriptivna metoda zbiranja podatkov s testom, ki ga je sestavila Sigrid Abel Struth. Rezultati in interpretacija rezultatov raziskave kažejo, da se je pri otrocih bistveno povečal interes za poslušanje klasične glasbe. To potrjuje, da otroci zavračajo zmotno mnenje oz. prepričanje večine odraslih, da je klasična glasba zanje pretežka, preresna, neprimerna, dolgočasna.
Keywords: poslušanje glasbe, klasična glasba, predšolski otrok, interes otrok, načrtovanje
Published in DKUM: 03.06.2011; Views: 5612; Downloads: 809
.pdf Full text (587,86 KB)

6.
POSLUŠANJE KLASIČNE GLASBE V VRTCU
Špela Božič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Poslušanje klasične glasbe v vrtcu smo želeli ugotoviti zastopanost klasične glasbe v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu je predstavljeno poslušanje glasbe na splošno, načrtovanje glasbenih dejavnosti, poslušanje vokalne in instrumentalne glasbe, priprava otrok na poslušanje, sledi predstavitev obdobja klasicizma in nekaj skladateljev iz tega obdobja. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da klasična glasba ni tako zapostavljena, kot smo predvidevali, kar je razveseljivo. Ugotovili smo tudi, da je najbolj zastopana otroška glasba. V empiričnem delu so izpostavljeni tudi najbolj predvajani skladatelji in njihova glasbena dela. Pomembno je, da se zavedamo tako pozitivnih kot negativnih učinkov različnih zvrsti in različnih glasbenih del. Tako kot ima klasična glasba na otroke pomirjajoč učinek, lahko ima katera druga zvrst glasbe agresiven učinek. Klasika spodbuja domišljijo, ustvarjanje, razvija estetski čut ipd.
Keywords: Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, poslušanje glasbe, klasična glasba, klasicizem.
Published in DKUM: 18.05.2011; Views: 7357; Downloads: 1037
.pdf Full text (2,19 MB)

7.
Metaphor, music and second chance in Vikram Seth's An Equal Music
Polonca Cvitanič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: An Equal Music is a novel written by an Indian writer Vikram Seth. The story in this novel is about two talented musicians who lost, found and lost their love again. Seth's writing shows how these two lovers are bound with music that is equal only to them, how music influences their thoughts, emotions, memories, decisions, their mind and nature. In About Vikram Seth several different critiques are presented. On one hand some critics admire Seth's writing ability and his way of describing the beauty of music. On the other hand some critics remind him of forgetting about Indian Diaspora and express dilemma of origin and ethic. They believe that his novels should include Indian themes. However, this is not the case in the novel An Equal Music, which is written in English language, style, and form, but includes exclusively European life, characters and cities. The title Metaphor, music and second chance in Vikram Seth's An Equal Music tells that diploma is divided in three major chapters. First one is shortly dealing with definition of metaphors and with explanation and meaning of metaphors found in the book, like the title of the book, Maggiore Quartet, Bach's Art of Fugue, names of some characters, and violinist. Second chapter is dealing with music, especially classical music and classical composers and compositions which appear in the novel, like Beethoven's piano trio in c minor, Mozart's Sonata in C major, K330, Schubert's The Trout Quintet, Schubert's Die Liebe and the Art of Fugue composed by Bach. In the last chapter second chance as an opportunity in love and life of male protagonist, the legend of Orpheus and Eurydice, and infidelity are mentioned.
Keywords: Ključne besede: Vikram Seth, An Equal Music, metafora, klasična glasba, nova priložnost
Published in DKUM: 05.03.2010; Views: 3470; Downloads: 384
.pdf Full text (28,23 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica