| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Izolacija keratina iz odpadne biomase s kislinsko hidrolizo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ana Katarina Kovačič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Odpadno perje in volna predstavljata okolju škodljiv odpadek in zato zbujata zanimanje znanstvenikov za njuno predelavo v vredne produkte. Sestavljena sta v večini iz keratina, ki je koristen biorazgradljiv protein s širokim spektrom uporabe. Razvite so bile številne metode za ekstrakcijo kertina, med katerimi se je za hitro in enostavno izkazala kislinska hidroliza. V okviru diplomske naloge smo izvajali izolacijo keratina iz odpadnega perja in volne. Za razgradnjo perja in volne smo izbrali kislinsko hidrolizo z močnima kislinama HCl in H2SO4 pri temperaturah 80 in 90 °C, različnih koncentracijah raztopine (1 M, 3 M, 6 M) in reakcijskih časih 1 in 2 h. Nastale produkte po kislinski hidrolizi smo analizirali s FTIR spektroskopijo in potrdili prisotnost keratina. Molekulske mase smo določali s SDS-PAGE elektroforezo in so bile v območju od 3,5 do 18 kDa. Z merjenjem zeta potenciala smo ugotovili, da imamo nestabilne suspenzije keratina, kjer se delci gibljejo med 1100 in 8600 nm. Suspenzije keratina so pokazale antioksidativne aktivnosti med 25 in 50 % medtem ko pa so bile njihove električne prevodnosti v območju od 0,1 do 6 mS/cm. Ugotovili smo, da z višanjem temperature in koncentracije raztopine kisline dosežemo višji izkoristek keratinskega produkta. Kislinska hidroliza s HCl daje zelo nizke izkoristke (največ do 8 %), zato sklepamo, da je za hidrolizo primernejša H2SO4, kjer dobimo nekoliko višje izkoristke (največ do 17 %), ki pa so tudi precej nizki.
Keywords: odpadna biomasa, perje, volna, keratin, kislinska hidroliza
Published in DKUM: 20.09.2023; Views: 274; Downloads: 11
.pdf Full text (3,06 MB)

2.
Izolacija celuloznih nanokristalov z uporabo različnih kislin
Nuša Kutnjak, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Celuloza, ki je glavni gradnik celičnih sten v rastlinah, zaradi svoje biorazgradljivosti in obnovljivosti vedno bolj pridobiva pozornost na novih področjih uporabe kot je nanotehnologija. Znanstveniki s pomočjo kislinske hidrolize pridobivajo celulozne nanokristale, ki s svojimi edinstvenimi lastnostmi predstavljajo odličen material za utrjevanje kompozitov, prav tako pa imajo potencial v drugih področjih uporabe. Cilj te diplomske naloge je bil pridobitev celuloznih nanokristalov z uporabo žveplove (VI), fosforne (V), ter klorovodikove kisline. Kot vir celuloze sem uporabila odpadni bombaž iz predilnice Litija. Optimizirala sem pogoje hidrolize pri različnih kislinah ter analizirala dobljene nanokristale.
Keywords: celuloza, nanoceluloza, nanokristali, kislinska hidroliza
Published in DKUM: 03.10.2017; Views: 1447; Downloads: 117
.pdf Full text (3,03 MB)

3.
EKSPERIMENTALNO PREUČEVANJE VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV NA KONCENTRACIJSKE PROFILE PRI ACILIRANJU SIMETRIČNEGA DIOLA S KARBOKSILNO KISLINO OB PRISOTNOSTI KISLINSKEGA KATALIZATORJA
Veljko Dajović, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je bila eksperimentalna določitev vpliva različnih procesnih parametrov na končno koncentracijo produkta etilenglikola monoacetat (C) v reakcijski zmesi pri aciliranju simetričnega diola s karboksilno kislino ob prisotnosti kislinskega katalizatorja. Reakcija je bila katalizirana v kislem mediju ob prisotnosti žveplove (VI) kisline. Vsi eksperimenti so bili izvedeni v avtomatiziranem reaktorju SYSTAG. Za analizo vzorcev reakcijske zmesi smo uporabili plinsko kromatografijo (GC sistem AGILENT TECHNOLOGIES 7890A). Na osnovi meritev smo dobili koncentracijske profile želenega (C) in neželenega produkta etilenglikol diacetat (D) pri različnih vrednostih izbranih procesnih parametrov. Optimalne vrednosti procesnih parametrov, pri katerih smo dosegli največ želenega produkta C ob minimalni prisotnosti produkta D, so bile: množinsko razmerje koncentracij reaktantov etilenglikola (A) in ocetna kislina (B), rA:B = 3:1, temperatura reakcijske zmesi, ϑr= 5°C, in množinska koncentracija katalizatorja, ckat = 0,02 mol/L.
Keywords: procesni parametri, aciliranje, dioli, kislinska kataliza
Published in DKUM: 27.02.2014; Views: 1555; Downloads: 208
.pdf Full text (1,80 MB)

4.
Kako variti proti kislinam odporno jeklo 316L, debeline 11 mm
Benjamin Gerjevič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V tem delu obravnavamo problemo varjenja posebnega tipa nizkoogljičnega avstenitnega jekla 316L. Ta tip jekla je posebej odporen na kislinsko korozijo. Uporabimo ga v primerih, ko je potrebno zagotoviti optimalno učinkovitost izdelkov kot tudi maksimalno varnost uporabnikov. Cilj te naloge je bil preizkusiti različne tipe in tehnike varjenja ter njihov vpliv na lastnosti osnovnega materiala, a tudi preizkusiti lastnosti zvarov, da bi preverili njihovo zanesljivost in skladnost z zahtevami standardov
Keywords: Volfram, inertni, plin, varjenje, netaljiva, elektroda, kislinska, korozija, odporno, avstenitno, jeklo
Published in DKUM: 26.11.2013; Views: 2080; Downloads: 463
.pdf Full text (4,68 MB)

5.
Značilnosti olja v lanenem semenu (Linum usitatissimum L.)
Bogdana Drozg, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen naloge je bil raziskati kakovosti olja dveh sort lanu, pridelanih v poljskem poskusu na poskusnem posestvu IHPS v Žalcu. Preučevali smo tudi pridelek semena in pridelek olja ter primerjali podatek o vsebnosti olja v semenu oljnic, pridobljen s hladnim stiskanjem olja in z ekstrakcijo. Kakovost olja smo ugotavljali z določitvijo jodnega, kislinskega števila ter maščobno-kislinske sestave. Sorta oljnega lanu Flanders je v primerjavi s sorto Cebeco dosegla primerljiv pridelek in je imela značilno večjo vsebnost olja v semenu, zato je imela posledično tudi (neznačilno) višji pridelek olja. Vsebnost olja, pridobljena s hladnim stiskanjem, se ni bistveno razlikovala od podatka o vsebnosti olja, pridobljenega z ekstrakcijo. Z določitvijo jodnega števila smo potrdili visoko vsebnost nenasičenih maščobnih kislin. Kislinsko število je pri obeh sortah nižje od dovoljene meje za uporabo olja za biodizel. Delež linolenske kisline pri obeh sortah je velik in presega 50%, kar nakazuje močne oksidativne lastnosti lanenega olja obeh sort. Glede na karakteristike olja smo potrdili, da olje ni primerno v namen izdelave biodizla. Poleg tega je pridelek olja pri lanu v svetovnem merilu le polovičen v primerjavi s pridelkom olja na enoto površine pri oljni ogrščici. Laneno olje velja po svetu za zelo kakovosten prehranski dodatek. Tudi v naši raziskavi smo glede na preučevane parametre potrdili, da spada to olje med jedilna olja. Priporoča se zgolj kot prehranski dodatek, saj v večjih količinah lahko povzroča neželene učinke na prebavila.
Keywords: lan, (Linum usitatissimum L.), laneno olje, hladno stiskanje olja, ekstrakcija olja, jodno število, kislinsko število, maščobno-kislinska sestava
Published in DKUM: 27.07.2010; Views: 2858; Downloads: 428
.pdf Full text (3,53 MB)

6.
Search done in 5 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica