1. Kakovost življenja po kirurški odstranitvi možganskega tumorjaNika Kure, 2024, undergraduate thesis Abstract: Kirurško zdravljenje velja za enega izmed temeljnih načinov zdravljenja pacientov z možganskim tumorjem. Kljub temu, da ima kirurška odstranitev možganskega tumorja dobro prognozo, lahko spremembe po odstranitvi močno vplivajo na kakovost življenja pacientov. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti kako kirurška odstranitev vpliva na kakovost življenja pacientov po odstranitvi možganskega tumorja.
Izvedli smo pregled, analizo in sintezo znanstvene literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect. Podatke smo analizirali in s pomočjo vsebinske sinteze sintetizirali. Članke smo razvrstili na nivo dokaza s pomočjo hierarhije dokazov.
V končno analizo smo vključili 6 člankov, ki so ustrezali našemu iskalnemu nizu ter nam podali odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da se kakovost življenja po operaciji pri številnih pacientih poslabšala kljub odstranitvi tumorja zaradi različnih fizičnih, psihičnih in socialnih dejavnikov. Raziskave tudi navajajo, da se je čustvena funkcija izboljšala po operaciji, telesna pa poslabšala.
Kakovost življenja je eden izmed glavnih parametrov za ocenjevanje uspešnosti zdravljenja možganskega tumorja. Na poslabšanje kakovosti življenja po kirurški odstranitvi vplivajo različne težave. Dejavniki, kot so spol, pooperativni zapleti, vrsta zdravljenja, ponovna operacija, vrsta tumorja in premer tumorja lahko prav tako vplivajo na večje tveganje za zmanjšano kakovost življenja. Keywords: možganski tumorji, kirurško zdravljenje, kakovost življenja Published in DKUM: 09.12.2024; Views: 0; Downloads: 35
Full text (1,24 MB) |
2. Treatment of uterine sarcomas at the Maribor University Clinical Centre between 1996 and 2011Darja Arko, Andraž Dovnik, Iztok Takač, 2013, original scientific article Abstract: Purpose: Uterine sarcomas are rare malignant tumours with a worse prognosis than endometrial carcinomas.This retrospective study was performed to determine the clinical and histologic characteristics, treatment, and outcomes in uterine sarcoma patients treated at our hospital over a 16-year period. Methods: Twenty-two patients (median age, 60.5 years) with uterine sarcomas were treated at our facility between 1996 and 2011. Information was collected from hospital and follow-up records and from the Cancer Registry of Slovenia. All tumours were classified according to the new FIGO classification for uterine sarcomas. Results: The majority of the patients presented with postmenopausal bleeding. The most common histologic subtype was leiomyosarcoma (50%), followed by carcinosarcoma (40.9%), and endometrial stromal sarcoma (9.1%). All of the patients were initially treated surgically, 21 by laparotomy and 1 laparoscopically. Eight patients were treated with postoperativeradiotherapy and 4 patients received postoperativechemotherapy. Disease progression was observed in 8 of17 patients who had sufficient followup information forthis analysis. The 5-year overall survival was 44 %.Conclusion: The overall survival of patients treated for uterine sarcomas in our study was comparatively good. Due to the small number and heterogeneity of the patients, larger multicentre trials are needed for a reliable analysis of factors influencing patient survival. Keywords: maternični sarkom, histološke značilnosti, kirurško zdravljenje, dopolnilno zdravljenje, celokupno preživetje Published in DKUM: 12.04.2024; Views: 211; Downloads: 8
Full text (414,78 KB) This document has many files! More... This document is also a collection of 1 document! |
3. Surgical treatment of acute patellar dislocation associated with bony avulsion in childrenSamo K. Fokter, Andraž Dovnik, Nina Fokter Dovnik, 2013, original scientific article Abstract: Purpose: The management of acute patellar dislocation in children and adolescents is controversial. Traditionally,most first time traumatic patellar dislocations have been treated nonoperatively. However, due to new knowledge about medial patellar stabilizers some authors have advocated for surgical repair. The present report describes the midterm subjective and functional results of operative treatment of acute patellar dislocation in children less than eighteen years of age with concomitant osteochondral fracture. Methods: Data on a cohort of sixteen patients (eight girls and eight boys) aged 14.9 years (mean, range12-17 years) with acute patellar dislocation were retrospectively collected. Intraarticular fragments were detected in all patients in conventional radiographs. Operative treatment consisted of arthroscopic removal (12cases) or refixation (4 cases) of the osteochondral fragments and direct repair of the damaged medial patellofemoral ligament (MPFL) if that was still feasible (13 cases). All patients were seen at six months, and a telephone interview with twelve patients (75%) was conductedat four years (mean, range 27 years). Results: Of the sixteen patients, two (12.5%) had a recurrent patellar luxation. The subjective IKDC score at the time of the most recent follow up was 86 (mean, range 63-100), and the Marx Activity Rating Scale score was 9.2 (mean, range 216).Conclusions: Direct surgical repair of the injured MPFLmay be considered an option to prevent subsequent dislocation and subluxation in first time traumatic dislocation of the patella in children and adolescents with osteochondral fractures and substantial disruption of medial patellar stabilizers. Keywords: akutni izpah pogačice, patelofemoralna kostna avulzija, izpah pri otrocih, pediatrične poškodbe, kirurško zdravljenje Published in DKUM: 12.04.2024; Views: 162; Downloads: 12
Full text (457,50 KB) This document has many files! More... This document is also a collection of 1 document! |
4. Giant symptomatic hydatid cyst requiring pneumonectomyAnton Crnjac, Aljaž Hojski, Boris Greif, Tadej Petek, Damjan Vidovič, 2014, original scientific article Keywords: hidatidna cista, Albendazol, radiološka diagnostika, kirurško zdravljenje, perioperativni zapleti Published in DKUM: 11.04.2024; Views: 222; Downloads: 9
Full text (147,68 KB) This document has many files! More... This document is also a collection of 1 document! |
5. Doživljanje samopodobe pri ženskah po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomijeKlavdija Medlobi, 2020, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in lahko doprinese resne psihološke posledice. Kirurški poseg na dojki povzroči spremembo telesnega videza bolnic, kar močno vpliva na doživljanje samopodobe. Rekonstrukcija dojke po mastektomiji lahko pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnic. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako ženske doživljajo samopodobo po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije in kako se soočajo s posledicami rekonstrukcije.
Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izveden je bil intervju z bolnico, ki je imela totalno mastektomijo obeh dojk in se je odločila za odloženo–takojšno rekonstrukcijo obeh dojk. Intervju je bil posnet, dobesedno zapisan in analiziran. Vsaka vrstica v intervjuju je bila kodirana. Kode so bile smiselno kategorizirane glede na posamezna področja. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima na doživljanje samopodobe po mastektomiji velik vpliv odnos s partnerjem, z družino in spodobnost soočanja z izzivi. Pomembno pa je tudi sprejetje zdravstvenega stanja. Obravnavana bolnica po opravljeni rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije pozitivno doživlja samopodobo in se uspešno sooča s posledicami zdravljenja. Zaradi rekonstrukcije dojk ima izboljšano kakovost življenja na psihosocialnem in telesnem področju. Ugotovljeni so bili štirje negovalni problemi, in sicer bolnica navaja občutke žalosti ob soočanju z boleznijo, negativne občutke zaradi brazgotin na dojkah, zmanjšano gibljivost v ramenih in zmanjšane zmožnosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.
Sklep: Rekonstrukcija dojk po mastektomiji uspešno dvigne samopodobo žensk in jim izboljša kakovost življenja na več področjih. Bolnice pridobijo višjo samozavest in izboljšano splošno počutje, kar vpliva na boljši izid zdravljenja in rehabilitacije. Keywords: rak dojke, kirurško zdravljenje, rekonstrukcija dojke, samopodoba ženske Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 1373; Downloads: 176
Full text (408,30 KB) |
6. Samopodoba ženske po rekonstrukciji dojkeTjaša Sardinšek, 2017, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil predstaviti samopodobo ženske po rekonstrukciji dojke. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature, smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rekonstrukcija dojke je del celovitega zdravljenja, ki ne izboljša samo videza dojke in seveda obolele ženske, temveč izboljša tudi kakovost življenja, psihološko stanje bolnice ter ji povrne samozavest. Na samopodobo bolnic z rakom dojke pomembno vplivajo spremembe v videzu in funkcioniranju, ki jih s seboj prinese rekonstrukcijski poseg. Medicinske sestre imajo sposobnost prepoznati potrebe bolnic po svetovanju in čustveni podpori in predstavljajo vzgojno, podporno in zagovorniško vlogo. Izvajajo pristope k stiski, s katerimi se bolnica lažje prilagodi spremenjeno podobo in sposobnost, čuti podporo in zadovoljstvo v terapevtskem odnosu z medicinsko sestro. Po pregledovanju in analiziranju literature smo ugotovili, kako rekonstrukcija vpliva na samopodobo žensk, njeno življenje, ter kakšen pomen nosi vloga medicinska sestra pri ohranitvi pozitivne samopodobe. Ugotovili smo, da bi morali v ustanovah kjer zdravijo bolnice z rakom dojke, tem problemom posvečati več pozornosti, oblikovati ustrezne multidisciplinarne time in podpirati organizirano samopomoč bolnic z rakom dojke. Keywords: kirurško zdravljenje raka dojk, rak dojke, bolnica, medicinska sestra, spremenjena podoba. Published in DKUM: 30.08.2017; Views: 2321; Downloads: 287
Full text (540,42 KB) |
7. Rezultati rekonstrukcije stopala s prostim mišično-kožnim režnjem latissimus dorsiRoman Košir, Anže Kristan, 1996, original scientific article Abstract: The purpose of the study was to evaluate the results of operative reconstruction of the foot with a musculocutaneous latissimus dorsi free flap. At the Department of Plastic Surgery and Burns, University Medical Centre Ljubijana, 45 feet were treated by surgical repair using a musculocutaneous latissimus dorsi free flap between 1980 to 1994. The condition of the reconstructed foot was evaluated in 8 patients. The assessment was based on the results of a questionnaire completed by the patients, as well as on the results of physical examination (flap status, sensibility), and gait analysis (basic kinematic and kinetic parameters, footprint). Because of the small number of patients the efficacy of reconstruction had to be evaluated for each patient separately. As indicated by the patients' subjective assessment and objective findings, which correlated, reconstruction with a musculocutaneous latissimus dorsi free flap proved successful in all the patients studied. This investigation served as a pilot study for other studies to be carried out on larger series of patients. Keywords: kirurško zdravljenje, medicina, stopalo Published in DKUM: 30.12.2015; Views: 1302; Downloads: 63
Link to full text |
8. |