| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Figura, ornamentika in oltarna arhitektura v opusu jožefa holzingerja (1735-1797)
Boštjan Roškar, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Namen doktorske disertacije z naslovom Figura, ornamentika in oltarna arhitektura v kiparstvu Jožefa Holzingerja (1735–1797) je izpostaviti pomen celovite obravnave sakralnega kiparstva 18. stoletja. Raziskovalci baročnega kiparstva na Slovenskem so se v svojih raziskavah doslej skoraj brez izjeme posvečali zgolj figuraliki, čeprav je večina obravnavanega gradiva sakralnega značaja, zanj pa sta značilna tesna povezanost oziroma prepletanje med figuro, ornamentiko in oltarno arhitekturo; ornamentika figuro dopolnjuje, arhitektura pa predstavlja njeno ozadje. Parcialno obravnavanje oltarnih celot oziroma zgolj figuralike je doprineslo k manjšemu naboru pridobljenih podatkov o avtorstvu, času nastanka ali provenienci. Celostna obravnava umetnin in upoštevanje širšega konteksta sta namreč predpogoja za ustrezne datacije in atribucije, zlasti ob upoštevanju dejstva, da arhivsko gradivo za velik del baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem bodisi ni ohranjeno bodisi ni v razvidu, oziroma je še neobdelano ali neurejeno. Preučevanje opredeljene tematike je bilo najtehtnejše prav na primeru kiparstva Jožefa Holzingerja, saj je njegovo skoraj štiridesetletno kontinuirano kiparsko delovanje zajelo tri slogovna obdobja: pozni barok, rokoko in klasicizem. Številna ohranjena dela iz vseh treh slogovnih obdobij so predstavljala dovolj velik nabor, ki je omogočil, da je študija celostno zajela problematiko in dala rezultate, ki so širše uporabni in prenosljivi na preučevanje drugih kiparjev, nekatere izsledke pa je mogoče uporabiti tudi pri proučevanju slikarskih del. Holzinger se je enako skrbno posvečal kiparsko-figuralnemu delu, ornamentiki in oltarnim ter prižničnim arhitekturam, čeprav slednje niso bile v njegovi domeni v izvedbenem smislu, jih je pa gotovo načrtoval. Iz pregleda stanja raziskav je razvidno, da so se raziskovalci kiparstva 18. stoletja na Slovenskem in v srednjeevropskem prostoru s tematiko ukvarjali parcialno. Večina raziskovalcev se je posvečala samo figuraliki, nekateri samo ornamentiki, zelo redke pa so raziskave oltarnih in prižničnih kulis. Glavni cilj disertacije je sistematična in poglobljena študija baročnega kiparstva na primeru opusa Jožefa Holzingerja. Obsežen, vsebinsko izčrpen in s fotografskim gradivom podprt katalog Holzingerjevih del je bil osnova za vsebinske sklope analitičnega dela disertacije. Holzingerjev opus je bil prvič obravnavan z vidika odnosa med figuraliko, ornamentiko in oltarnimi oziroma prižničnimi celotami, s čimer je disertacija bistveno dopolnila dosedanje obravnave baročnega kiparstva v štajerskem in slovenskem prostoru. Ker je bil velik del raziskav namenjen stilnim spremembam Holzingerjeve figuralike in ornamentike ter prepletanju stilnih smernic, je disertacija poglobila vedenje, zakaj je v izbranem časovnem obdobju prihajalo do prepletanja stilov. Med bistvenimi cilji disertacije je bilo na primeru opusa enega kiparja poglobljeno raziskati in predstaviti ornamentiko, njen izvor, zglede in grafične predloge, ki so jih uporabljali v kiparskih in rezbarskih delavnicah, s čimer je bilo osvetljeno tudi delo drugih kiparjev obravnavanega območja. Pomemben cilj disertacije je bila klasifikacija tipov oltarnih kulis oziroma sistematična opredelitev tipologije pomembnega dela oltarnih celot, ki so bile v dosedanjih raziskavah baročnega kiparstva večinoma zapostavljene. Disertacija je osvetlila tudi doslej povsem prezrt vidik polikromacij. Izpostavljen je delež, ki so ga pri finalizaciji cerkvene opreme imeli slikarji, ki so dali končni videz oltarnim in prižničnim celotam. Obravnavani so tudi naročniki in njihova vloga pri oblikovanju ikonografskih programov cerkvene opreme in njihovi morebitni vplivi na izbor stilnih elementov. Z obravnavo naročnikov kiparskih del Jožefa Holzingerja je bil osvetljen pomen Maribora kot regionalnega kiparskega središča druge polovice 18. stoletja. Prikazano je tudi, kako daleč na območje historične Štajerske in Hrvaške so segla dela mariborskih
Keywords: Jožef Holzinger, Štajerska, baročno kiparstvo, oltarna arhitektura, ornamentika, rokoko, klasicizem, 18. stoletje, poslikava, pozlata
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 981; Downloads: 234
.pdf Full text (28,72 MB)

2.
MODELIRANJE ŽIVALSKE FIGURE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Mateja Štancer, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Eno izmed področij likovne vzgoje je kiparstvo, kjer naj bi učenci razvijali motorično spretnost in občutljivost, razvijali telesno-kiparski odnos in občutenje likovnega prostora. Namen diplomskega dela je bil odkriti, v kolikšni meri se razlikujejo likovna dela učencev pri kiparjenju z glino v prvem, tretjem in petem razredu. Pri preučevanju likovnih izdelkov smo se osredotočili na kriterije: stojnost, gibanje, površino in estetičnost izvedbe. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni, namenski in je predstavljal učence prvega, tretjega in petega razreda dveh osnovnih šol. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča vezana na kiparstvo. Posebej opisano je otrokovo likovno izražanje, pomen motivacije, likovno področje, likovna tehnika, likovni motiv in vrednotenje pri predmetu. V drugem delu pa je predstavljen raziskovalni del, kjer smo predstavili kiparske izdelke učencev in jih po v naprej določenih kriterij med seboj primerjali. Raziskavi smo ugotovili, da so se pojavile manjše razlike med spoloma znotraj iste starostne skupine učencev, glede na zastavljene kriterije. Pojavile so se tudi razlike med starostnimi skupinami, kar sovpada z dosedaj proučeno literaturo in raziskavami.
Keywords: Likovna vzgoja, kiparstvo, modeliranje, glina, živalska figura
Published in DKUM: 04.02.2021; Views: 474; Downloads: 0

3.
Srednjeveška figuralna stavbna plastika s profanimi motivi na Slovenskem
Anja Mohorko, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem. Za boljše razumevanje teme so na začetku predstavljene funkcija stavbne plastike in kamnoseške delavnice. Sledi obsežnejši sklop analize izbranih motivov. Ti so analizirani glede na njihovo pojavnost v času, geografskem prostoru in glede na njihovo ikonografijo. Obravnavana stavbna plastika spada časovno v obdobje med okoli 1200 in okoli 1500, geografsko pa je omejena na današnji slovenski prostor. Za boljšo preglednost so motivi obravnavani najprej po stoletjih, nato po pokrajinah (Štajerska s Prekmurjem, Gorenjska, Primorska in osrednja Slovenija z Notranjsko in Dolenjsko). Primeri zajemajo tako eno- kot večfiguralno stavbno plastiko, razdeljeni pa so glede na skupne ikonografske motive. V besedilu obravnavamo tako človeške kot živalske figure, zajeta pa je tudi njihova interpretacija. V zadnjem delu magistrskega dela so izbranim motivom poiskane skupne karakteristike in njihova izhodišča ter primerjave v srednjeevropski umetnosti. Magistrsko delo predstavlja vpogled v izbrano srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem in s tem omogoča boljši pregled ter boljše razumevanje posameznih ikonografskih motivov v sakralnih stavbah in njihovega sporočila.
Keywords: srednji vek, kiparstvo, stavbna plastika, profani motivi, figuralika, ikonografija
Published in DKUM: 07.10.2020; Views: 675; Downloads: 111
.pdf Full text (7,04 MB)

4.
Kipar in pedagog Alojzij Repič
Martina Ivanuša, 2020, master's thesis

Abstract: Kipar in pedagog Alojzij Repič je v slovenski javnosti približno sedemdeset let po smrti slabo znan in prepoznaven. Alojzij Repič se v zgodovinskem smislu ni pomembneje zapisal v spomin Slovencem, saj je redkokatero izmed njegovih del preseglo takratna pričakovanja v umetnostnem oblikovanju. Kot kipar, ki se je šolal na dunajski akademiji, je tudi on po študiju odprl lastno kiparsko delavnico na Dunaju. Zaradi velike prepoznavnosti v domači javnosti in želji, da na domačih tleh dvigne pojmovanje umetnosti, se je po nekaj letih preselil v domači kraj in se tam ustalil. Zaradi svoje izobrazbe je kot akademski kipar z izkušnjami in dobrimi referencami iz akademije dobil službo na ljubljanski srednji umetnoobrtni šoli. Z nastopom v službo je tako nasledil kiparja Alojzija Gangla, za katerim je ostala praznina, saj je z njegovim odhodom upadlo zanimanje za kiparstvo. Repič je kiparstvu in kiparski delavnici na šoli hitro dvignil ugled in si s tem prislužil pomemben naziv kot »nestor« slovenskih kiparjev. Pri njem so se učili vsi mlajši in izjemno pomembni kiparji, ki so po šolanju razvili vsak svoj stil in tako pridobili na prepoznavnosti, ki je še danes v veljavi. Njegovi učenci so bili: brata Kalin, France Kralj, Lojze Dolinar, Ivan Napotnik in mnogi drugi. Repič pa se ni zanimal le za poučevanje kiparstva, ampak je želel umetnost kiparjenja in potek šolanja podati tudi širši množici s pisanjem člankov v časopisu Učiteljski tovariš. Že takrat se je soočal z velikim problemom, ki šolstvo tare še danes – pomanjkanje praktičnega usposabljanja v šolah. Repičev opus je v nalogi obravnavan, kolikor je bilo mogoče celovito.
Keywords: Kiparstvo, akademski realizem, Alojzij Repič, pedagog, smernice izobraževanja, katalog del.
Published in DKUM: 10.03.2020; Views: 808; Downloads: 89
.pdf Full text (10,14 MB)

5.
Izdelava 3D modela z digitalnim kiparstvom za 3D tiskanje : diplomsko delo
Jan Strmšek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Tehnologija 3D modeliranja se je v zadnjih desetletjih razvila do te mere, da lahko skoraj vsakdo doma na svojem računalniku izdela realistične 3D modele s programsko opremo za 3D modeliranje. Del 3D modeliranja pa je tudi 3D kiparstvo, ki omogoča še izdelavo več stopnj podrobnosti in uprizoritev organskih oblik, ki bi jih pri navadnem 3D modeliranju lahko dosegli le s pomočjo tekstur ali 3D mapiranja. Cilj diplomske naloge je uprizoriti čim bolj realistično repliko objekta organske oblike. Ta model nameravamo potem še prototipirati s 3D tiskalnikom in ga dokončati do te mere, da bo deloval organsko in naravno.
Keywords: Cinema 4D, 3D modeliranje, digitalno kiparstvo, 3D tiskanje
Published in DKUM: 29.11.2019; Views: 944; Downloads: 111
.pdf Full text (3,77 MB)

6.
Prvih deset let kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani
Vanja Dimc, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Keywords: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Published in DKUM: 20.09.2019; Views: 858; Downloads: 87
.pdf Full text (2,45 MB)

7.
Poznobaročni kipar Ferdinand Gallo
Karin Požin, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava ustvarjalni opus poznobaročnega kiparja Ferdinanda Galla (ok. 1709–1788), ki je velik del svojega življenja preživel v Celju. Njegova dela so pustila pečat v številnih cerkvah Posavinja, Šaleške doline in širše. Kot večina pomembnih kiparjev svojega časa, ni deloval sam, temveč je vodil kiparsko-rezbarsko delavnico, s katero je pri izdelavi sakralne opreme sodeloval z drugimi umetnoobrtnimi mojstri in umetniki. Naloga je osnovana kot pregledno delo, ki je rezultat terenskega dela, podkrepljenega z znanimi arhivskimi viri in ključno literaturo. Najprej ugotavlja stanje raziskav in ponuja sistematičen pregled kiparjevega življenja med letoma 1744 in 1788, s posebnim poudarkom na preučitvi njegovih del – oltarjev, oltarne in orgelske ornamentike, sakralnih plastik, bozzettov in prižnic. Ker ta v literaturi še niso bila natančno opredeljena, je bil poglavitni cilj pričujočega magistrskega dela izoblikovati katalog poznanih kiparjevih del z umetnostnozgodovinskimi opisi, opremljenimi z aktualnim fotografskim gradivom. Ugotovljeno je bilo, da je Ferdinand Gallo značilen predstavnik srednje kakovostne smeri znotraj poznobaročnega sakralnega kiparstva na slovenskem Štajerskem, saj v svojih delih združuje vplive reprezentativnega kiparstva s čustveno obarvanim ljudskim rezbarstvom. Posluževal se je tipov oltarjev, pri katerih gre za prehajanje med poznobaročnimi, tektonsko izoblikovanimi kompozicijami in slikovitejšimi, rokokojsko razrahljanimi oltarnimi arhitekturami, ki jih spremljajo bogata ornamentika in svetniške plastike. Zanje so značilna manieristična telesa s sorazmerno majhnimi, lutkasto izoblikovanimi glavami, razgibanim kontrapostom in živahno gestikulacijo. Večkrat jih je v oltarnih kompozicijah scensko razporedil, dodaten učinek pa dosegal z živahno rokokojsko ornamentiko. Ferdinanda Galla odlikujeta mnogovrstnost in izvirnost umetniškega snovanja, ki ga je v štirih desetletjih svojega delovanja zapustil na slovenskem Štajerskem.
Keywords: sakralna umetnost, poznobaročno kiparstvo, rokoko, slovenska Štajerska, Ferdinand Gallo, cerkvena oprema, oltar, sakralna plastika, bozzetto, oltarna in orgelska ornamentika, prižnica
Published in DKUM: 09.10.2018; Views: 1340; Downloads: 199
.pdf Full text (9,88 MB)

8.
UMETNOST IN POLITIKA. MODERNISTIČNI KIPAR FRANCE GORŠE (1897-1986)
Anja Iskra, 2016, master's thesis

Abstract: Predmet pričujočega magistrskega dela je obravnava odnosa povojne slovenske politične oblasti do emigrantskega kiparja Franceta Goršeta, ki je zapustil domovino tik pred zaključkom druge svetovne vojne maja 1945. Njegova ideološka opredelitev je bistveno vplivala na nadaljnji potek življenja in umetniškega ustvarjanja, ki se je razlikovalo od predvojnih let. Leta 1972 je bila v Kostanjevici na Krki predvidena Goršetova retrospektivna razstava, s katero bi se slovenski javnosti prvič predstavil po odhodu iz domovine. Razstava je bila prepovedana, kar je vplivalo tudi na njegovo odločitev o morebitni vrnitvi v Slovenijo. Namen naloge je osvetlitev družbeno-političnega ozadja odnosa, ki ga je imela povojna oblast do emigrantskega kiparja Goršeta, in poglobitev znanja o umetniku in njegovem ustvarjalnem delu. Glavni viri za nalogo so bili ohranjeno arhivsko gradivo v obliki korespondence in uradnih dokumentov, strokovnih publikacij in pričevanja umetnikovih sodobnikov.
Keywords: France Gorše, slovensko kiparstvo, emigrantska umetnost, kulturna politika, nadzor umetnikov, Dolenjski kulturni festival
Published in DKUM: 14.11.2017; Views: 1467; Downloads: 218
.pdf Full text (18,74 MB)

9.
Spremljava likovno izraznih sposobnosti otrok na področju kiparstva na razredni stopnji
Nastja Tetičkovič, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Spremljava likovno izraznih sposobnosti otrok na področju kiparstva na razredni stopnji je sestavljena iz dveh medsebojno povezanih zaokroženih celot – teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del gradita dva sklopa: splošno kiparstvo, ter likovna umetnost in kiparstvo na razredni stopnji osnovne šole. V praktičnem delu so podrobneje opredeljene likovno izrazne sposobnosti otrok na področju kiparstva. Ovrednoteni in analizirani so likovni izdelki učencev in učenk od prvega do petega razreda osnovne šole. Opredeljene so tudi izkušnje učiteljev in učiteljic z likovnega področja kiparstva, dejavniki, ki vplivajo na njihovo odločitev za izbor tega področja, materiali, ki jih uporabljajo za kiparstvo pri likovni umetnosti, ter koliko ur namenjajo področju kiparstva. Ugotovili smo, da so likovno-izrazne sposobnosti učencev in učenk vključene osnovne šole s področja kiparstva, slabše razvite. Ugotovili smo tudi, da se s starostjo te sposobnosti razvijajo, in da so deklice dosegle boljše rezultate pri oblikovanju. Ugotovili smo tudi, da je področje kiparstva pri učiteljih in učiteljicah manj zastopano in da imajo z njim manj izkušenj, ter da posledično zanj namenijo premalo učnih ur.
Keywords: likovno izrazne sposobnosti, kiparstvo, kip, kiparske tehnike, kiparske naloge, glina
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 783; Downloads: 115
.pdf Full text (2,41 MB)

10.
KIPARSTVO V VRTCIH MARIBORA IN POMURJA
Ines Makovec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela Kiparstvo v vrtcih Maribora in Pomurja je bil ugotoviti, v kolikšni meri je v vrtcih Pomurja in Maribora zastopano področje kiparstva in katere materiale vzgojiteljice na raziskovanih območjih največ uporabljajo. Pri materialih smo se osredotočili predvsem na uporabo gline. Diplomska delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pojem likovne ustvarjalnosti. Predstavili smo osnove likovnega jezika (likovna izrazila) in likovna področja. Podrobneje je predstavljeno področje kiparstva, kiparske tehnike, izrazne značilnosti kiparstva in značilnosti posameznih gnetljivih materialov. Med gnetljivimi materiali je bolj podrobno opisana glina. V empiričnem delu so predstavljeni podatki, zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, razdeljenega vzgojiteljicam pomurskih in mariborskih vrtcev. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 13 vprašanj, od tega 10 vprašanj zaprtega tipa in 3 vprašanja odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 75 vzgojiteljic, od tega 39 vzgojiteljic iz Pomurja in 36 vzgojiteljic iz Maribora. Podatki so podani v absolutnih in odstotnih frekvencah, pri dveh vprašanjih pa smo podatke podali v številčni vrednosti in tako izračunali srednjo vrednost. Vse podatke smo tabelarično predstavili in interpretirali. Vsako vprašanje smo zaključili z grafom primerjave obeh raziskovalnih skupin. S pomočjo te raziskave smo ugotovili, da je kiparstvo likovno področje, ki jo vzgojiteljice obeh raziskovalnih skupin uporabljajo redkeje kot vsa ostala likovna področja. Prav tako je glina tista, ki jo obe skupini anketiranih vzgojiteljic pri vzgojnem delu v vrtcu uporabljajo najmanj.
Keywords: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, likovna področja, kiparstvo, glina
Published in DKUM: 19.07.2016; Views: 925; Downloads: 175
.pdf Full text (673,74 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica