| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA NA PRIMERU PLANETOV TUŠ
Alej Kop, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja in ostale organizacije oglašujejo z namenom, da bi svoje ciljne skupine informirali o izdelkih in storitvah, jih nanje spominjali, predvsem pa prepričali v nakup in zvestobo. Medijem omogoča oglaševanje pomemben vir sredstev, porabnikom pa bolj kakovosten izbor med izdelki posameznih ponudnikov. Oglaševalski sistem v večini primerov sestavljajo trije udeleženci; naročnik pri oglaševalski agenciji naroči izvedbo oglaševalske akcije, le ta jo zasnuje in izvede, oglaševalsko sporočilo pa doseže ciljno občinstvo s pomočjo medijev. Na trgu obstaja veliko število medijev in vsi si želijo izboriti čim večji del oglaševalskega kolača. Kinematografi spadajo v skupino sekundarnih medijev, ki težko konkurirajo veliko bolj priljubljenim primarnim medijem. Seveda pa imajo tudi svoje kvalitete. Poglavitne prednosti oglaševanja v kinematografih so močna zaznavnost sporočila, ujetost občinstva v sproščenem in izoliranem okolju, odlični vizualni in avdio učinki, stroškovna učinkovitost in multimedialnost oglaševanja. Glavna naloga tržnika je, da s svojim znanjem, izkušnjami in dobro ponudbo mediju priskrbi čim večji delež proračuna, ki ga podjetja namenjajo za oglaševanje. Ponudba oglasnega prostora v zabaviščnem delu Kinematografov Planet Tuš je zelo pestra. Obstaja pa še nekaj dodatnih možnosti, s katerimi bi jo lahko tudi dopolnili.
Keywords: Oglaševanje, trženje oglasnega prostora, oglasno sporočilo, marketinško komuniciranje, mediji, kinematografi.
Published: 27.08.2010; Views: 1707; Downloads: 335
.pdf Full text (2,86 MB)

2.
SLOVENSKA FILMSKA USPEŠNICA: PRIMER PETELINJEGA ZAJTRKA
Manuela Horvat, 2010, bachelor thesis/paper

Abstract: Od začetka širjenja filmske umetnosti do sedaj je bilo v Sloveniji posnetih mnogo filmov. Nekateri so postali filmske uspešnice. Največja med njimi je film Petelinji zajtrk. V diplomski nalogi najprej opredelimo film in kratko zgodovino filma, kinematografe, filmske žanre. Ker pojem filmska uspešnica izvira iz ameriškega filmskega prostora, najprej opredelimo razlike med ameriškim in evropskim filmom, nato spoznamo slovensko filmsko zgodovino. V nadaljevanju opredelimo pojem filmske uspešnice in njene značilnosti in na primeru Petelinjega zajtrka ugotovimo, da mora slovenski film, da postane uspešnica, vključevati slovenske posebnosti.
Keywords: filmska uspešnica, kinematografi, slovenski film, Petelinji zajtrk
Published: 14.12.2010; Views: 8241; Downloads: 260
.pdf Full text (1,44 MB)

3.
VLOGA KINEMATOGRAFOV IN VPLIV SPREMEMBE TEHNOLOGIJE NA NJIH
Tina Arnuš, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Za prvi predvajan film v komercialne namene je veljal film bratov Lumière. Svoj film sta predvajala že pred 117. leti. Vrsta predhodnih tehničnih izumov na tem področju jima je omogočila predvajanje na napravi kinematograf. Tehnologija se nenehno razvija, v zadnjem desetletju zelo hitro in vpliva na kinematografe. Direktno ali indirektno so nekateri vplivali na število obiskovalcev kinematografov in s tem tudi na ekonomske rezultate. Interes kinematografov je pridobiti čim več obiskovalcev, kar pa dosežejo z uspešnim filmom. Uspešnost filma je odvisna od številnih dejavnikov, o katerih je potrebno razmišljati še pred njegovim predvajanjem oziroma na začetku projekta.
Keywords: Film, kinematografi, distribucija filma, filmski studio, digitalizacija kinodvoran, digitalna distribucija.
Published: 28.02.2013; Views: 4572; Downloads: 106
.pdf Full text (2,45 MB)

4.
DIGITALIZACIJA KINODVORAN V KOLOSEJU
Simon Mišić, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili celoten postopek prehoda kinematografa Kolosej iz 35 mm analogne tehnologije na digitalno. Izdelan je zgodovinski pregled razvoja kinodvoran iz analogne tehnologije v digitalno. Prehod Koloseja na digitalno tehniko se je začel z analizo stanja digitalizacije kinematografov po svetu in Sloveniji. Večina kinematografov v Evropi in ZDA je že uspešno opravila popolno digitalizacijo sistema. Glede na zbrane ponudbe digitalne kinematografske opreme, smo izbrali najbolj ugodnega. Sledilo je načrtovanje in izvedba digitalizacije vseh dvoran v Koloseju. V diplomskem delu je opisan postopek namestitve in preizkusa vseh digitalnih komponent. Predstavljene so uporabljene digitalne komponente in njihove specifikacije. Poseben poudarek je na povezovanju vseh komponent na glavni strežnik, preko katerega se upravlja vse projektorje in zvok. Z uspešno digitalizacijo, je podjetje Kolosej v celoti vstopilo v digitalno kinematografsko dobo.
Keywords: kinematografi, digitalizacija, načrtovanje in montaža, nadgradnja opreme, sinhronizacija komponent
Published: 04.10.2016; Views: 468; Downloads: 15
.pdf Full text (2,46 MB)

5.
Analiza zvestobe članov Tuš kluba na primeru kinematografov
Vesna Kuzmanović, 2018, master's thesis

Abstract: Kinematografi v Sloveniji se v zadnjem obdobju srečujejo s problematiko izgubljanja svojih odjemalcev zaradi svetovnega spleta, kjer je mogoče z malo truda dobiti podnaslovljene verzije filmov, ki so bili pred kratkim premierno predvajani v kinematografih. Ker se podjetja, ki se ukvarjajo s snemanjem, z distribucijo in s prikazovanjem filmov, tega zelo dobro zavedajo, se zadnje desetletje trudijo po najboljših močeh ponuditi edinstveno kino doživetje, ki se ga pred domačim televizijskim ekranom ne da ustvariti (ogled filmov v 3D oz. 4D tehnologiji in z drugimi posebnimi efekti, svetovne premiere filmskih uspešnic, premiere filmov z gostovanjem filmske ekipe itd.). Hkrati pa se trudijo privabiti publiko pred veliko filmsko platno z različnimi marketinškimi aktivnostmi. Večji ponudniki kinematografske dejavnosti v Sloveniji in drugod po svetu so razvili lastne programe zvestobe. Članom ponujajo kartice zvestobe, da bi o njih imeli čim več podatkov, da bi jih lahko ustrezno informirali o ponudbi in zvestobo nagrajevali s pomočjo različnih aktivnosti. Eden izmed takšnih ponudnikov v Sloveniji so kinematografi Planet Tuš, ki so svoj program zvestobe priključili trgovinskemu programu zvestobe Tuš kluba, ki se izvaja v trgovinah Tuš po Sloveniji. V teoretičnem delu naloge smo opredelili zvestobo odjemalcev, zvestobo blagovni znamki, navedli predhodnike in posledice zvestobe ter opozorili na pomen zvestih odjemalcev za podjetja. Predstavili smo metode in lestvice za merjenje zvestobe ter pripravili pregled kritik uporabljenih metod v dosedanjih raziskavah s področja merjenja zvestobe. V raziskovalnem delu naloge smo opredelili raziskovalni problem in cilje raziskave, določili hipoteze, oblikovali načrt raziskave, opravili analizo podatkov iz baze članov Tuš kluba in ugotovili, da obstaja statistično pomembna razlika v stopnji zvestobe kinematografom Planet Tuš (po številu kupljenih vstopnic) glede na geografsko regijo, starost in izobrazbo članov Tuš kluba. To so trije dejavniki, na katere morajo biti kinematografi pozorni pri oblikovanju učinkovitega programa zvestobe in izvedbi marketinških aktivnosti. Pomembnejših razlik v številu kupljenih vstopnic glede na spol članov Tuš kluba nismo zaznali. Oba spola kupita v povprečju približno enako število vstopnic, je pa več žensk včlanjenih v program zvestobe kot moških. Preverili smo tudi Paretovo pravilo (20 % najboljših kupcev prinese 80 % vseh prihodkov) in ugotovili, da to pravilo v našem primeru ne drži. 20 % članov Tuš kluba, ki kupi največ kino vstopnic, kupi približno 63 % vseh vstopnic, ki so prodane članom Tuš kluba. Z izsledki naloge smo želeli opozoriti na pomen zvestih odjemalcev kinematografskih storitev, podati smernice za oblikovanje programa zvestobe za kinematografe ter predstaviti možnosti za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: zvestoba odjemalcev, program zvestobe, analiza zvestobe, merjenje zvestobe, kinematografi
Published: 14.06.2018; Views: 302; Downloads: 57
.pdf Full text (1,19 MB)

6.
Zaznana vrednost in kakovost storitev ter zadovoljstvo odjemalcev kinocentrov
Valeria Plašintović, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo zaznano vrednost, zaznano kakovost in zadovoljstvo odjemalcev kinocentrov. Naštete pojme obravnavamo na podlagi treh kinocentrov, ki so prisotni na slovenskem trgu, in sicer Cineplexx, Maribox in Kolosej. V okviru magistrskega dela nas torej zanima, kako odjemalci kinocentrov zaznavajo kakovost in vrednost storitev naštetih kinocentrov. Prav tako nas zanima tudi, ali so odjemalci s storitvami kinocentrov zadovoljni. Zaradi čedalje večjega tehnološkega napredka se kinematografi soočajo z vse večjo konkurenco, ki je lahko pogosto tudi posredna. Odjemalci imajo čedalje večjo moč, saj imajo na voljo tudi čedalje večjo izbiro. Razumevanje zaznavanja vrednosti in kakovosti kinematografskih storitev je zato postalo ključno, saj bodo kinematografi lahko odjemalce zadržali izključno s ponujanjem izdelkov in storitev, ki se odjemalcem zdijo kakovostni ter vredni njihovega časa, napora in denarja. V ta okvir spada tudi izkušnja, ki jo ima odjemalec, kadar obišče izbrani kinocenter. Ponujanje dodatnih storitev in vrhunske tehnološke podprtosti predvajanja filmov je izjemno pomembno za privabljanje odjemalcev. Zaznana storitev je ozko definirana kot kompromis med vsemi koristmi in stroški, ki jih ima odjemalec v okviru pridobivanja ter uporabe izdelkov ali storitev. Širše gledano pa v definicijo zaznane vrednosti vključujemo tudi čustvene in socialne koristi. Zaznana vrednost se prav tako deli na denarno vrednost in nedenarno vrednost. Denarna vrednost predstavlja vse finančne stroške in koristi (npr. ugodnosti), ki jih zaznava odjemalec, nedenarna vrednost pa se nanaša na čas, napor, stroške iskanja izdelka/storitve, psihične stroške ipd. Element nedenarne vrednosti je lahko tudi tveganje, ki ga odjemalec zaznava v povezavi s procesom pridobivanja in uporabe izdelka ali storitve. Dejavnik zaznane vrednosti je tudi zaznana kakovost izdelkov ali storitev, ki se deli na tehnično in funkcionalno kakovost. Zaznana kakovost je definirana tudi s pomočjo petih dimenzij: urejenost, zanesljivost, odzivnost, zagotavljanje in vživljanje. Za zaznano kakovost je značilno tudi, da temelji na izkušnjah vsakega posameznika, zato lahko kakovost popolnoma enakega izdelka dva odjemalca zaznavata popolnoma drugače, ocenjevanje kakovosti izdelka ali storitve je torej subjektivno. Posledica zaznane kakovosti in vrednosti je lahko ali zadovoljstvo ali nezadovoljstvo. Zadovoljstvo je v tem kontekstu definirano kot pozitiven, prijeten in za vse udeležence zaželen izid. Lahko ga definiramo tudi drugače, in sicer kot stopnja, do katere so zadovoljene potrebe, pričakovanja ter zahteve odjemalcev. V okviru magistrskega dela smo izvedli tudi anketo, na podlagi katere smo s pomočjo programa SPSS izvedli tudi statistično analizo. Preverjali smo deleže, frekvence in srednje vrednosti, izvedli smo faktorsko analizo, enostransko analizo variance (ANOVA), povezave med spremenljivkami pa smo preverili s Pearsonovim koeficientom korelacije. Na koncu smo povezave preverili tudi z enostavno in multiplo regresijo.
Keywords: zaznana vrednost, zaznana kakovost, zadovoljstvo odjemalcev, kinematografi, kinocentri
Published: 18.10.2018; Views: 306; Downloads: 105
.pdf Full text (2,73 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica