| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv mleka, mlečnih bioaktivnih peptidov in l-arginina na celično signalizacijo v kožnih fibroblastih
Hristina Kocić, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Danes imamo na trgu različne kozmetične izdelke, ki vsebujejo večinoma kravje mleko ali sirotko, šele v zadnjih letih pa so na trgu prisotni tudi izdelki, ki vsebujejo mleko. Njihov učinek se odraža v izboljšani vlažnosti in mehkobi kože z nežnim regenerativnim učinkom. Glede na to, da so polarni lipidi mleka v obliki stabilnih emulzij, lažje prodrejo v kožo in eksperimentalno se je pokazalo, da spodbujajo rast dlak. V študijah in vitro na kulturah fibroblastov kože, se je pokazal učinek kravjega mleka pri spodbujanju proliferacije celic v primerjavi s kontrolnimi celicami. Fibroblasti kože predstavljajo fenotipsko zelo dinamično raznovrstno populacijo, ki se nahaja v plasti dermisa. Signaliziranje poteka preko sprememb v izraženosti različnih membranskih receptorjev in proteinov v signalnih poteh, ki spreminjajo kinazno aktivnost, delovanje transkripcijskih faktorjev in modulatorjev apoptoze. Omenjeni mehanizmi so dobro preučeni v procesu celjenja ran in patoloških fibroz. Narejena študija je imela namen raziskati učinke različnih vrst mleka, bioaktivnih proteinov, peptidov in amino kisline L-arginin na metabolizem oz. signalizacijo fibroblastov kože. To predstavlja osnovo za razlago potencialno koristnih učinkov mleka v dermatologiji ter možnost njegove uporabe. Raziskovali smo tri področja: i) Raziskave na področju celične signalizacije fibroblastov pri izpostavitvi človeškemu, osličjemu ali kravjemu mleku in njihovim vrstno-specifičnim kolostrumom, komercialnim formulam mleka v prahu, -kazeinom, -kazomorfinom in L-argininu. Ta poskus naj bi dal odgovor na vprašanje, katera od omenjenih snovi kaže največji proliferativni, (proti)apoptotični in (proti)vnetni učinek v primerjavi s kontrolnimi celicami. Po izpostavitvi smo zasledovali jedrni transkripcijski faktor NF-κB p65, signalne molekule celične proliferacije (kinaze Akt-1, fosfo-Akt-1, Erk-1, fosfo-Erk-1, JNKa, fosfo-JNK in fosfo-STAT-1), faktor migracije (CD26) in proteine v notranji poti apoptoze (Bcl2 in Bax). Pridobljeni podatki so lahko začetna osnova za razumevanje njihove morebitne dermatološke uporabe; ii) Raziskave na področju praktične biotehnologije na podlagi opazovanja učinkov različnih vrst mleka, ki jih imajo na sproščanje ftalatov iz plastičnih mas in proučevanje možnosti enkapsuliranja osličjega mleka v nanoliposome; iii) praktična priprava kozmetičnih formulacij (krem) na osnovi nanoliposomov, v katere je enkapsulirano mleko in L-arginin. Glede na znižanje ravni NF-κB p65 v kožnih fibroblastih lahko zaključimo, da imata človeško in osličje mleko protivnetno delovanje. Glede na podatek, da sta intenzivno zvišanje NF-κB p65 pokazala β-kazein in β-kazomorfin-7, je možno, da ne-kazeinski proteini humanega in osličjega mleka pripomorejo k protivnetnim značilnostim. Aktivacija kinaz je bila opažena pri vzorcih mleka s kazeinom in L-argininom. To kaže na to, da so kazeinski proteini in L-arginin odgovorni za stimulacijo rasti celic in posledično za morebitno regeneracijo kože pri tretmaju z mlekom. Med vsemi obravnavanimi kinazami se je aktivna oblika Erk-kinaze večkratno povišala, kar nakazuje na možnost uporabe te kinaze kot specifičnega markerja za regenerativno-proliferativni potencial fibroblastov. Osličje mleko je primerjalno bolj občutljivo na onesnaženje s ftalati iz plastičnih mas, zato se je pri pakiranju potrebno izogibati plastični embalaži. Nanoliposomi predstavljajo ustrezen sistem za enkapsulacijo mleka. Njihova uporaba predvidoma omogoča boljši dostavni sistem proteinov za kožo.
Keywords: Fibroblasti kože, osličje mleko, beta-kazeinom, beta-kazomorfinom, L-arginin, transkripcijski faktor NF-κB p65, kinaze Akt-1, fosfo-Akt-1, Erk-1, fosfo-Erk-1, JNK, fosfo-JNK, fosfo-STAT-1, CD26, Bc2, Bax, ftalati, fosfolipidna nanosfera
Published in DKUM: 30.10.2018; Views: 1607; Downloads: 1160
.pdf Full text (3,71 MB)

2.
FIZIOLOŠKO PRILAGAJANJE OBČUTLJIVOSTI APARATA ZA ZLIVANJE SEKRETORNIH MEŠIČKOV NA KALCIJEVE IONE CELIC BETA TREBUŠNE SLINAVKE
Maša Skelin, 2011, dissertation

Abstract: Raziskovali smo vlogo proteinskih kinaz v procesu uravnavane eksocitoze v celicah beta trebušne slinavke. Za stimulacijo od Ca2+ odvisne sekrecije smo uporabili vlak depolarizacijskih pulzov ali počasno fotolizo, s katerima smo kontrolirali znotrajcelično aktivnost Ca2+ ionov. S pomočjo meritev kapacitivnosti celične membrane smo zasledovali eksocitozo, to je zlivanje sekretornih mešičkov s plazemsko membrano. Pri kontroli je zadostna sprememba Ca2+ sprožila vsaj dve fazi eksocitoze. Hitrost spremembe kapacitivnosti je v odvisnosti od [Ca2+]i razkrila saturacijsko kinetiko z visoko kooperativnostjo, pri čemer je bila polovica maksimalne hitrosti dosežena pri 2,9 ± 0,2 µM kalcija. Nato smo z dodajanjem cAMP ugotavljali vlogo PKA v procesu eksocitoze. Naši rezultati kažejo, da cAMP stimulira eksocitozo pri značilno nižji [Ca2+]i v primerjavi s kontrolo. Enake rezultate smo dobili, ko smo s 6-Phe-cAMP direktno stimulirali PKA, medtem ko aktivacija Epac2, ki je prav tako ena izmed poti delovanja cAMP, ni imela posebnega vpliva na spremembo občutljivosti sekretornega aparata. V nadaljevanju smo preučili še vlogo PKC in Cdk5 v procesu izločanja inzulina. Aktivacija PKC je znižala občutljivost prve faze eksocitoze v primerjavi z inhibicijo PKC, medtem ko je inhibicija Cdk5 zmanjšala hitrost zlivanja sekretornih mešičkov s plazemsko membrano, pri čemer je ostala občutljivost na [Ca2+]i nespremenjena. Ker literatura navaja, da PKC in Cdk5 fosforilirata vrsto proteinov, vključenih v mehanizem sekrecije, smo testirali vlogo Munc18-1, ki je po našem mnenju ena najbolj verjetnih fosforilacijskih tarč PKC in Cdk5. Povišana ekspresija PKC fosforilacijske mutante Munc18-1 je značilno znižala amplitudo prve faze eksocitoze in zvišala njeno občutljivost na [Ca2+]i. Amp1 je bila značilno nižja tudi pri povišani ekspresiji Cdk5 fosforilacijske mutante Munc18-1, vendar je bila njena občutljivost na [Ca2+]i tokrat značilno nižja. Prav tako je bila značilno nižja tudi hitrost zlivanja mešičkov s plazemsko membrano. Naši rezultati tako potrjujejo hipotezo, da cAMP v celicah beta spremeni občutljivost sekretornega aparata na Ca2+ ione z aktivacijo PKA. Tudi PKC in Cdk5 sta z delovanjem preko proteina Munc18-1 pomembna regulatorja eksocitoze, pri čemer je PKC pomembna za preprečevanje zlivanja mešičkov s plazemsko membrano pri nezadostni [Ca2+]i, Cdk5 pa sodeluje v pripravi mešičkov na zlitje.
Keywords: beta celice, eksocitoza, proteinske kinaze, občutljivost na kalcij, izločanje inzulina
Published in DKUM: 19.03.2013; Views: 2663; Downloads: 341
.pdf Full text (13,49 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica