Search the digital library catalog

Abstract: Diplomska naloga obravnava sodobne tehnologije, kot je internet, preko katerega dandanes potrošniki množično sklepajo pravne posle s tujimi trgovci in kako ta pravna razmerja vplivajo na razlago pravil o mednarodni pristojnosti. V ospredju analize je Uredba 44/2001 o pristojnosti ter priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, pogoji njene uporabe in posebne določbe o pristojnosti v zadevah v zvezi s pogodbami, ki jih sklene potrošnik kot šibkejša stranka pogodbe V ta namen so predstavljeni in analizirani pogoji za uporabo posebnih pristojnosti v potrošniških sporih skozi prakso Sodišča Evropske unije, s poudarkom na posebnostih sklepanja poslov preko interneta. Predvsem so izpostavljena pravna pravila, ki so se izoblikovala, in razvoj ter prilagajanje sodne prakse posebnostim interneta.
Keywords: mednarodna pristojnost, potrošnik, potrošniški spor, Bruseljska uredba I, kiberprostor, prebivališče, internet, nove tehnologije, Sodišče EU, internetno poslovanje.
Published in DKUM: 12.02.2015; Views: 2787; Downloads: 409
Full text (1,32 MB)

Abstract: V diplomskem delu sta predstavljena pojem računalniške tehnologije in njegov razvoj, koncept pa razčleni na osnovne komponente, te pa so na kratko opisane. Obenem diplomsko delo opozarja na pomembnost informacijske tehnologije v današnjem času ter postopoma popelje bralca k glavi temi diplomskega dela – računalniškemu kriminalu. V drugem delu diplomsko delo predstavi pojav računalniške kriminalitete in njegova različna pojmovanja in predstavi različne profile računalniškega kriminalca in žrtve. Poleg osnovnih definicij delo z naštevanjem ter kratkim opisom vseh vrst in oblik tovrstnih kaznivih dejanj opozori na širino problema, ki velja danes za najhitreje rastočo obliko kriminala. Tretji del diplomskega dela se nanaša na razvoj računalniškega kriminala v Sloveniji in na tujem. Predstavljeni so začetki računalniškega kriminala, ki se je v zgodnji dobi informacijske tehnologije pojavljal v obliki sabotaž in je kasneje, vzporedno z razvojem tehnologije, napredoval v bolj prefinjene oblike kaznivih dejanj. Četrti del diplomskega dela je namenjen mednarodni in slovenski zakonodaji na področju računalniškega kriminala, ki je podlaga za pregon tovrstnega kriminala. Mednarodna zakonodaja, ki ureja računalniški kriminal, je plod prizadevanj za harmonizacijo prava, ki se dosega z bilateralnimi in multilateralnimi pogodbami držav podpisnic. V tem poglavju je opozorjeno na številne probleme pri harmonizaciji prava, ki se kažejo že v nacionalnih pravnih ureditvah posameznih držav. Tako kot pri mednarodni pravni ureditvi računalniške kriminalitete pa tudi zakonodaja v Sloveniji (še) ni na stopnji, ki bi zagotavljala popolno podlago za zoperstavljanje temu problemu. V poslednjem delu so predstavljeni in opisani postopki pregona računalniškega kriminala, začenši s prijavo kaznivega dejanja, njegovim preiskovanjem s pomočjo računalniške forenzike, in kasneje, če je dovolj dokazov za kazensko ovadbo, tudi fazo kazenskega postopka. Diplomsko delo predstavi različne mednarodne, in kasneje še slovenske inštitucije, ki izvajajo pregon računalniškega kriminala. Na koncu je za boljši prikaz boja zoper kiberkriminalce predstavljena uspešnost pregona, ki je bila narejena na podlagi statističnih podatkov, pridobljenih pri slovenskih in mednarodnih organih pregona.
Keywords: Ključne besede: računalniški kriminal, kiberprostor, organ pregona, zakonodaja, informacijska tehnologija, splet
Published in DKUM: 14.12.2012; Views: 1978; Downloads: 253
Full text (864,17 KB)