| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Kazenskopravne dileme samovozečih vozil
Laura Aleš, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo pisali o zapletenem vprašanju, kdo nosi kazensko odgovornost v primeru, da je v prometno nesrečo udeleženo samovozeče vozilo. Najprej smo analizirali kaj umetna inteligenca sploh je in nadaljevali z uporabo umetne inteligence v pravu in v samovozečih vozilih. Vsekakor bodo samovozeča vozila prinesla tako veliko prednosti kot tudi nekaj slabosti. Zagotovo bodo največje prednosti to, da samovozeče vozilo nikoli ne bo vozilo pod vplivom alkohola, drog, zdravil, nikoli ne bo utrujeno kot tudi ne zaspano za volanom. Mobilnost bomo lahko omogočili starostnikom, slepim, opitim, bolnim in otrokom. Dejstvo je, da ljudje povzročimo največ prometnih nesreč na cestah. Vsekakor pa ne smemo prezreti tudi to, da ima lahko vsak računalniški sistem napake, zato se bodo nesreče, kljub samovozečim vozilom še vedno zgodile. V slovenski kazenskopravni zakonodaji je lahko le človek storilec kaznivega dejanja. Izjema od tega pravila pa je, da lahko kazensko odgovarja tudi pravna oseba. Z natančno analizo smo analizirali, da po današnji kazenskopravni zakonodaji, umetne entitete kot sta umetna inteligenca in samovozeča vozila, ne morejo biti storilci kaznivega dejanja. Volja in zavedanje sta pomembna člena, da lahko osebi naložimo kazensko odgovornost. Menimo, da umetna inteligenca na trenutni stopnji še nima v oblasti svojih gibov, vedenja in ravnanj. Kazensko pravo ima ukoreninjen sistem kazenske odgovornosti in kdo je lahko storilec kaznivega dejanja. Storilec kaznivega dejanja mora tudi razumeti koncept družbenih pravil in odgovornosti. Slovensko kazensko pravo tudi nima ustreznih sankcij po katerih bi lahko robotom naložila kazenskopravno sankcijo. Roboti na trenutni stopnji zagotovo ne bi razumeli generalne in specialne prevencije. Dandanes lahko na slovenskih cestah že zasledimo 2. in 3. stopnje avtonomnih vozil. Zelo pomembno je, da se vozniki teh avtomobilov zavedajo, da so v primeru prometne nesreče še vedno oni kazensko odgovorni. Zato je zelo pomembno, da pozorno spremljajo vožnjo in prevzamejo nadzor nad vozilom. V prihodnosti se bodo zagotovo tudi na slovenskih cestah pojavila samovozeča vozila 5. stopnje, ki bodo vozila popolnoma neodvisno od človeka. Na tej stopnji je zaželeno, da prevzame proizvajalec avtomobila kazensko odgovornost v primeru prometnih nesreč.
Keywords: umetna inteligenca, umetna inteligenca in pravo, samovozeča vozila, kazenska odgovornost samovozečih vozil, vprašanje voljnosti umetne inteligence, kibernetski kriminal, hekerstvo
Published: 21.10.2020; Views: 562; Downloads: 135
.pdf Full text (776,94 KB)

2.
Obvladovanje kibernetskega tveganja v slovenskih nefinančnih podjetjih
Jernej Pivec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kibernetsko tveganje je tisto tveganje, ki postaja v sodobnem svetu prevladujoče. Predvsem zaradi hitrega razvoja v tehnologiji je to tveganje vse večje in postaja ključnega pomena za obstoj in učinkovitost tako podjetij kot tudi države. Prav zaradi novih tehnologij namreč tudi kibernetski napadi postajajo vse bolj iznajdljivi in dovršeni, kar lahko hkrati povzroči tudi bistveno večjo škodo kot v preteklosti. Zaradi uvrstitve kibernetskega tveganja v sam vrh med tveganji države in podjetja vse bolj vlagajo v kibernetsko varnost, pripravljajo strategije in načrte odzivanja na možne napade, s katerimi želijo tveganje zmanjšati ali pa se napadom popolnoma izogniti. Na slovenskih nefinančnih podjetjih smo opravili raziskavo glede obvladovanja kibernetskega tveganja v velikih in srednje velikih podjetjih, kar je bil tudi osrednji del dela diplomskega projekta. Sodelovalo je 174 podjetij, od tega 106 velikih in 68 srednje velikih podjetij. Na podlagi podatkov, pridobljenih iz izvedene telefonske ankete, smo tako analizirali dobljene odgovore in jih grafično prikazali.
Keywords: kibernetsko tveganje, kibernetski kriminal, nefinančna podjetja
Published: 06.12.2019; Views: 465; Downloads: 52
.pdf Full text (1,46 MB)

3.
Kibernetska kriminaliteta in zaščita uporabnikov
Alem Jahić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Danes ima že skoraj vsak napravo, s katero je povezan na splet. Ta naprava je lahko računalnik ali mobilni telefon. S priklopom na splet pa se slej kot prej srečamo s kibernetskim kriminalom, kaznivimi dejanji, kot so vdori, socialni inženiring, virusi itd., ter hekerji. V diplomskem delu smo s pomočjo ankete analizirali ozaveščenost uporabnikov glede zaščite v kibernetskem prostoru.
Keywords: kibernetski kriminal, zaščita uporabnikov, heker, anketa
Published: 19.10.2018; Views: 667; Downloads: 82
.pdf Full text (637,55 KB)

4.
Kaznivo dejanje napada na informacijski sistem v teoriji in praksi
Lea Grosek, 2018, master's thesis

Abstract: Kibernetski kriminal je zaradi hitrega razvoja tehnologije eden najhitreje razvijajočih se kriminalov, saj z razvojem novih tehnologije nastajajo tudi nove oblike. Enotna definicija kibernetskega kriminala ne obstaja, zato jo je treba iskati s kombiniranjem različnih definiranj različnih avtorjev in pravnih virov. Kibernetski kriminal ne pozna teritorialnih omejitev zato je za njegov pregon potrebno mednarodno sodelovanje in tudi mednarodno usklajena pravna ureditev. Mednarodni pravni okvir predstavlja Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ki jo je leta 2001 sprejel Svet Evrope in jo je do avgusta 2018 ratificiralo 61 držav med katerimi so tudi države, ki niso članice Sveta Evrope. Konvencija nalaga državam podpisnicam, da v svoji zakonodaji inkriminirajo kazniva dejanja, ki se lahko razdelijo v štiri skupine. Slovenija je Konvencijo o kibernetski kriminaliteti podpisala 24. junija 2002, ratificirala pa 20. maja 2004. Zahteva po inkriminaciji kaznivega dejanja napada na informacijski sistem tako izhaja iz členov od 1 do 6 Konvencije, ki inkriminirajo protipravni dostop, protipravno prestrezanje, motenje podatkov, motenje sistemov in zlorabo naprav. Na ravni Evropske Unije je pomembna Direktiva 2013/40/EU, ki je nadgradnja Konvencije o kibernetski kriminaliteti. Cilj direktive je približevanje in izboljšanje sodelovanja med državami članicami na področju pregona kibernetskega kriminala. Prav tako kot Konvencija o kibernetski kriminaliteti tudi Direktiva 2013/40/EU opredeljuje posamezna kazniva dejanja. Zakonodajo so morale države članice z Direktivo 2013/40/EU uskladiti do 4. Septembra 2015 in o uskladitvah obvestiti Evropsko komisijo. Kaznivo dejanje napad na informacijski sistem je urejeno v zdajšnjem 221. členu KZ-1 in je bilo do sprejetja novele KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/11) predmet večkratnih sprememb. Za razumevanje kaznivega dejanja napada na informacijski sistem je potrebno razumevanje pojmov informacijski sistem, podatki, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem in neupravičeno prestrezanje podatkov.
Keywords: Kibernetski kriminal, Konvencija o kibernetski kriminaliteti, Direktiva 2013/40/EU, informacijski sistem, podatki, prestrezanje podatkov, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem
Published: 16.10.2018; Views: 1406; Downloads: 155
.pdf Full text (463,90 KB)

5.
Zloraba telekomunikacijske tehnologije za izvršitev kaznivega dejanja
Rok Pleteršek, 2018, master's thesis

Abstract: Telekomunikacijske tehnologije predstavljajo enega izmed bistvenih elementov tehnološkega razvoja, ki ključno vplivajo na sedanjost in prihodnost delovanja sodobne družbe. V obdobju zadnjih štirih desetletij smo bili priča korenitim spremembam na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), saj so slednje prodrle na vsa področja človekovega delovanja. Poleg fizičnega sveta so nam ponudile vstop v tako imenovan virtualni svet, ki zaradi svoje globalne narave praktično nima meja oz. še ima razvoj na tem področju toliko manevrskega prostora, da ob ovire še nismo trčili. Razvoj telekomunikacijske tehnologije pa ima tudi temno stran. Ta so zlorabe, ki se lahko pojavljajo v obliki tradicionalnih kaznivih dejanj, ki so izvršena s pomočjo IKT tehnologij, ali pa v obliki kaznivih dejanj kibernetskega kriminala. Telekomunikacije so namreč lahko tarča ali orodje kaznivega dejanja, lahko pa predstavljajo sredstvo pomoči pri kriminalnem dejanju. Z magistrskim delom želimo opozoriti na velik problem zlorab elektronskih komunikacij, predstaviti posledice le-teh ter ne nazadnje raziskati kazenskopravne opredelitve in standarde, ki jih postavlja domača kazenskopravna zakonodaja, ter ugotoviti, ali jih je sposobna sankcionirati. Uvodno poglavje dela je posvečeno ciljem, hipotezam, predpostavkam in omejitvam ter metodam raziskovanja. Nato sledi kratek pregled 2000-letnega razvoja telekomunikacijske tehnologije in oris same razsežnosti zlorab. V 3. poglavju definiramo pojem zlorabe telekomunikacijske tehnologije in izpeljemo delovno opredelitev, ki nas spremlja skozi vsa preostala poglavja. Bralca nato seznanimo s pojmom kibernetske kriminalitete ter mu predstavimo Konvencijo o kibernetski kriminaliteti Sveta Evrope in ga uvedemo v kaznivost zlorab telekomunikacijske tehnologije. Osrednji del magistrskega dela predstavljajo kazniva dejanja kibernetskega kriminala v 4. poglavju in izbrane metode ter tipi zlorab elektronskih komunikacij v 5. poglavju. Jedro sestavljata kazenskopravna opredelitev kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, ki jih postavljata Kazenski zakonik (KZ-1) in Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ter predstavitev izbranih metod in tipov zlorab elektronskih komunikacij s konkretnimi primeri. V naslednjem poglavju analiziramo dogodek odtujitve mobilnega telefonskega aparata slovenskega uporabnika, ki mu je sledila zloraba v višini 64.254,03 EUR. Magistrsko delo zaključimo s temeljnimi ugotovitvami, s katerimi zavržemo oz. potrdimo hipoteze, povzamemo dileme na področju kibernetskega kriminala in napovemo, v katero smer bodo šle zlorabe telekomunikacijske tehnologije v prihodnje ter kako naj temu sledi kazensko pravo.
Keywords: zloraba elektronskih komunikacij, kibernetski kriminal, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kazniva dejanja informacijske tehnologije, telekomunikacije, konvencija o kibernetski kriminaliteti, kazenski zakonik KZ-1.
Published: 14.06.2018; Views: 845; Downloads: 150
.pdf Full text (1,51 MB)

6.
Kazniva dejanja kibernetskega kriminala - značilnosti in posebnosti sodobnega kazenskega prava
Miha Šepec, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Računalniško-informacijski sistemi so popolnoma spremenili delovanje današnje družbe. Tako imenovana tehnološko-informacijska revolucija je drastično posegla v človeške odnose v družbi – predvsem na področje komunikacije in sporazumevanja med ljudmi. Računalniško-informacijski sistemi so se začeli uporabljati kot sredstva in pripomočki pri kaznivih dejanjih, obenem pa so se razvile tudi povsem nove pojavne oblike kibernetskih kaznivih dejanj. Glede na hitri razvoj informacijske tehnologije in rigidnost tradicionalnega kazenskega prava nas v disertaciji zanima, ali lahko to še sledi spremembam informacijske tehnologije. V postavljeni tezi zagovarjamo, da mora biti kazensko pravo še vedno zmožno podrobno zajeti, opredeliti in sankcionirati kazniva dejanja kibernetskega kriminala kljub njihovemu hitremu razvoju in specifičnosti. Kazensko pravo bo to bistveno lažje doseglo preko posebnega dela – torej posamičnih kaznivih dejanj – kot pa s spremembami splošnega dela. Če želimo preveriti, ali postavljena teza drži, je treba temeljito preučiti vse poznane pojavne oblike kaznivih dejanj kibernetskega kriminala in v okviru vsakega sklopa analizirati posebnosti in dogmatične probleme, ki jih nove informacijske tehnologije prinašajo kazenskemu pravu. V uvodnem poglavju posvetimo nekaj besed ciljem doktorske disertacije, temeljni tezi, predpostavkam in morebitnim omejitvam, predvidenim metodam raziskovanja in temeljnim pojmom. Nato na kratko nakažemo razvoj informacijske tehnologije, računalništva in kibernetskega kriminala, ki je v zadnjih tridesetih letih napredoval od najbolj preprostih do izredno kompleksnih kaznivih dejanj mednarodnih razsežnosti. Razvoj informacijske tehnologije nam prikaže, kako hitro se je ta razvila in v kako kratkem času so nastala specifična kazniva dejanja, danes poznana pod skupnim pojmom kibernetski kriminal. Sledi podrobna predstavitev Konvencije o kibernetski kriminaliteti in njenega Dodatnega protokola o obravnavi rasističnih in ksenofobičnih dejanj – temeljna mednarodno sprejeta dokumenta za potrebe uspešnega kazenskega pregona kibernetskega kriminala. Osrednji del disertacije predstavljajo sklopi kaznivih dejanj s predstavitvijo sodobnih trendov in pravnih problemov. Uvodno poglavje je namenjeno predstavitvi zavarovanih pravnih vrednot in dobrin ter dilemam protipravnosti kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, nato pa v naslednjih trinajstih poglavjih (Protipravni dostop, Protipravno prestrezanje, Motenje podatkov, Motenje sistemov, Zloraba naprav, Računalniško ponarejanje, Računalniška goljufija, Kazniva dejanja, povezana z otroško pornografijo, Kazniva dejanja, povezana s kršitvijo avtorske in sorodnih pravic, Razžalitev in kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, Grožnja preko informacijskega sistema, Zanikanje, hujše zmanjševanje pomena, odobravanje ali zagovarjanje genocida ali hudodelstev zoper človečnost, Razširjanje rasističnega in ksenofobičnega gradiva v informacijskih sistemih) obravnavamo temeljne pojavne oblike kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, njihove posebnosti in sodobne dileme, ki se pojavljajo v kazenskem pravu. Uporabljamo tudi mednarodnopravno primerjavo s tujimi tako anglo-ameriškimi kot kontinentalnimi kazenskimi zakonodajami. V zaključku povzamemo temeljne ugotovitve, rešitve in dileme, napovemo trende kazenskega prava v povezavi s kibernetskim kriminalom v prihodnosti, potrdimo temeljne dispozicije in sprejmemo osnovno tezo disertacije.
Keywords: Kibernetski kriminal, kazenska zakonodaja, kazensko pravo, kazniva dejanja, računalniški kriminal, kibernetska kriminaliteta, Konvencija o kibernetski kriminaliteti, kazenski zakonik KZ-1.
Published: 02.12.2015; Views: 2165; Downloads: 733
.pdf Full text (3,44 MB)

7.
Pravni vidiki informacijske varnosti : diplomsko delo
Jasna Lušenc, 2009, undergraduate thesis

Keywords: informacijska varnost, kibernetski kriminal, diplomske naloge
Published: 20.07.2009; Views: 3475; Downloads: 387
.pdf Full text (428,69 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica