1. Kibernetski terorizem in njegove implikacije za Evropsko unijo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloPeter Smrekar, 2024, undergraduate thesis Abstract: V tem diplomskem delu so raziskani pomen in vpliv kibernetskega terorizma na družbo. V prvem poglavju so opredeljenicilji in namen naloge, ki so bili ugotoviti kako kibernetski terorizem, kibernetska kriminaliteta in kibernetska vojna delujejo in kaj so njihovi motivi.
V drugem delu so opredeljeni kibernetski kriminal, kibernetsko vojno in kibernetski terorizem kot različni pojmi in s tem tudi postavljen definicijski okvir za nadaljno raziskovanje vsakega posebej. Ker je naslov naloge osredotočen na kibernetski terorizem je posebna vloga namenjena temu poglavju in raziskovanju primerov, ki so se zgodili v realnem svetu.
V tretjem delu se je naloga osredotočena na raziskovanje pravnega okvirja v EU in nekaterih večjih svetovnih državah, kjer tako kot v uvodnem delu, veliko prepreko pri vzpostavljanju pravnega okvirja predstavljajo prav definicije kibernetskega terorizma, zatoje v četrtem poglavju izbrana definicija, ki je dovolj razlikovala posamezne pojave kibernetske odklonskosti, torej kibernetskega kriminala, kibernetske vojne in kibernetskega terorizma.
Četrto poglavje je namenjeno zakonodajalcu torej državnim in naddržavnim entitetam, ki imajo pristojnosti za delovanje na mednarodnem nivoju ali pa na nacionalnem. Organi pregona potrebujejo v prvi vrsti pravni okvir, kjer bodo lahko preganjali ali pa sankcionirali omenjena dejanja zopet v okviru predlaganih zakonov. Tu je potrebno omeniti harmonizacijo mednarodnega prava na tem področju in tudi zagotavljanje mednarodnega sodelovanja omenjenih organov pregona.
Keywords: kibernetski terorizem, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, Evropska unija, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 6
 Full text (822,67 KB) |
2. Pravni vidiki informacijske varnosti : magistrsko deloMonika Holešek, 2024, master's thesis Abstract: Prepričanje, da obstaja zamejen krog pravnih pravil, ki zanesljivo in popolno regulirajo področje informacijske varnosti, je huda zmota. Na tem področju se vrstijo in medsebojno prepletajo najrazličnejši družbeni podsistemi, ki jih je potrebno upoštevati. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih sistemov, s seboj prinaša tudi kar nekaj težav ter vseskozi odpira nove pravne dileme. Živimo v družbi, ki je praktično odvisna od tehnologije. Pravo pa tehnološkemu razvoju težko sledi. Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je togost nekaterih klasičnih pravnih institutov in posledična neuporabnost za nove izzive, ki jih prinaša digitalizacija. Drugi problem je, da bi nenehno spreminjanje pravnih pravil ogrozilo pravno varnost. V magistrskem delu je tako na kratko predstavljeno področje informacijske varnosti, s poudarkom na razlogih za reguliranje tega področja. Predstavljeni so nekateri splošni
pravni akti Republike Slovenije in relevantni predpisi Evropske unije. Razvoj tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, robotika in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije eksponentno napreduje, kar bo v prihodnosti predstavljajo vedno večji izziv.
Keywords: Informacije, informacijska tehnologija, osebni podatki, tveganje, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost, kibernetski kriminal, informacijsko pravo, ''uhajanje'' informacij, umetna inteligenca
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 405; Downloads: 130
Full text (1,20 MB) |
3. Ocena ogroženosti uporabnikov s kibernetsko kriminaliteto v Pomurju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostTadeja Husar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo celovito preučuje zaznavanje, ozaveščenost in zaščitne ukrepe pred kibernetsko kriminaliteto med uporabniki interneta v pomurski regiji v Sloveniji. Študija je sestavni del vse večjega števila raziskav, namenjenih razumevanju digitalne pokrajine z vidika kibernetske varnosti, še posebej v pomurski regiji. Raziskava temelji na širokem teoretičnem okviru, ki zajema tako lokalne kot mednarodne poglede na kibernetsko kriminaliteto in ozaveščenost o kibernetskih tveganjih. Ta osnova omogoča globlje razumevanje edinstvenega okolja kibernetske varnosti v Pomurju, regiji, katere vedenje spletnih uporabnikov je razmeroma slabo raziskano. Osrednji del diplomskega dela je raziskava, ki je bila izvedena med uporabniki interneta v Pomurju in je temeljila na anketi. Raziskava meri stopnjo razumevanja in strahu pred kibernetsko kriminaliteto, obseg sprejetih zaščitnih ukrepov in zaznano resnost kibernetske kriminalitete. Ugotovitve razkrivajo precejšnjo ozaveščenost anketirancev o potencialnih spletnih grožnjah, hkrati pa opozarjajo na zaskrbljujočo vrzel med ozaveščenostjo in izvajanjem celovitih zaščitnih ukrepov. Ta razkorak kaže, da znanje in ozaveščenost ne vodita vedno v proaktivno ravnanje na področju spletne varnosti. Študija je pokazala, da so najpogosteje prijavljena kibernetska kazniva dejanja v regiji vključevala nezaželena sporočila in nepooblaščen dostop do računa, vendar ta kazniva dejanja na splošno niso bila obravnavana kot resne grožnje, ki bi upravičevale posredovanje organov kazenskega pregona. Študija poudarja, da je v Pomurju nujno treba okrepiti izobraževanje o kibernetski varnosti in kulturo spletne varnosti, zlasti zaradi hitro razvijajočega se okolja kibernetskih groženj.
Keywords: kibernetski kriminal, uporabniki interneta, spletne goljufije, digitalna varnost, Pomurje, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.07.2023; Views: 536; Downloads: 83
Full text (1,01 MB) |
4. Kibernetski kriminal in kibernetski terorizem kot globalni problem družbe : diplomsko deloAnastazija Josifovska, 2023, undergraduate thesis Abstract: Svet je danes v fazi tehnoloških sprememb in inovacij, kar vodi do sprememb v vseh delih sodobnega življenja in vzpostavitve t. i. informacijske družbe. Takšna informacijska družba se v boju proti organiziranemu kriminalu spopada s številnimi izzivi, predvsem s »kibernetskim kriminalom in kibernetskim terorizmom« kot novim modelom groženj v 21. stoletju.
Namen diplomske naloge je raziskati, preučiti in predstaviti kibernetski kriminal in kibernetski terorizem, razliko med njima in zaščito pred njima. Raziskali in ugotovili bomo, koliko so današnji mladi seznanjeni z nevarnostmi v kibernetskem prostoru in kako se pred njimi zaščititi.
Keywords: kibernetski kriminal, kibernetski terorizem, kibernetski prostor, phishing, pharming, Internet of Things
Published in DKUM: 23.05.2023; Views: 710; Downloads: 109
Full text (1,19 MB) |
5. Odnos vlagateljev v kriptovalute do kibernetskega kriminala : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varnost in policijsko deloJonas Čečko, 2022, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil opisati kriptovalute in raziskati odnos vlagateljev do kibernetskega kriminala, povezanega s kriptovalutami. Cilj je bil predvsem javnost opozoriti na potencialna tveganja in pasti v svetu kriptovalut ter opisati načine, kako lahko tveganja zmanjšamo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na podrobnejšo predstavitev kriptovalut, kjer smo najprej opisali njihov nastanek, razširjenost, sistem delovanja ter njihove prednosti in slabosti, nato pa smo raziskali in predstavili še tematiko kibernetske kriminalitete v povezavi s kriptovalutami. Zanimal nas je njihov kriminalni potencial, kakšne so oblike kriminala na področju kriptovalut in možne zaščite virtualnega premoženja. V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo ankete izvedli raziskavo in ugotovili, kakšen odnos imajo slovenski vlagatelji do kriptovalut in kibernetskega kriminala. Skozi raziskavo smo ugotavljali, ali se slovenski vlagatelji zavedajo pomena zaščite virtualnega premoženja, na katerih platformah hranijo svoje kriptovalute in kaj menijo o ustanovitvi institucije za pregon kriminala na področju kriptovalut na državni ravni. Prav tako smo raziskali, ali se zavedanje nevarnosti izkoriščanja kriptovalut razlikuje glede na izobrazbo in starost anketiranih slovenskih vlagateljev.
Glavni namen diplomskega dela je bil predvsem ozavestiti investitorje kriptovalut in tiste, ki bodo to morda še postali, o tem, kako prepoznati morebitna tveganja in se jim uspešno izogniti. Uspeh zmanjšanja kibernetskega kriminala na področju kriptovalut zagotavljajo organizacije, kot so Europol in urad Združenih narodov za drogo in kriminal. Reševanje kriminala na področju kriptovalut pa je vsako leto uspešnejši.
Keywords: kriptovalute, kibernetski kriminal, zaščita, virtualno premoženje, tveganja, vlagatelji, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.10.2022; Views: 567; Downloads: 58
Full text (987,08 KB) |
6. Inkriminacija lažnih novic in sovražnega govora po socialnih medijih : magistrsko deloRok Ritlop, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo se spopadli s težavo širjenja lažnih novic v socialnih medijih in kazenske odgovornosti za takšno dejanje. V modernem svetu, kjer je dostopnost do socialnih medijev skrajno nenadzorovana (tudi s strani staršev), se pojavljajo razne novice (resnične in neresnične) kot posledica mednarodno zagotovljene pravice do svobode izražanja. Vzporedno s tem se na socialnih medijih pojavlja vedno več lažnih računov, preko katerih se širijo lažne novice in sovražni govor. Hkrati se poraja vprašanje pravne odgovornosti glede pisanja le teh novic in takšnih oblik govora. Nekaj pravnih pravil nam navaja že sama zakonodaja, nekaj pa nam določajo sodišča preko sodne prakse. Problem je kakorkoli gledamo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu, kajti tematika obdelana v tej nalogi ni nova, je pa nenadzorovana oz. premalo nadzorovana. Se pa v vsakem obdobju zgodovine srečamo s težavo ali urediti neko pravno področje, in za kakšno ceno, ali ga pustiti neurejeno in preko sodne prakse in pravne analize reševati zadeve za vnaprej.
Keywords: Kaznivo dejanje, pretvarjanje, kibernetski kriminal, svoboda izražanja, človekova pravica – relativna/absolutna.
Published in DKUM: 10.08.2022; Views: 868; Downloads: 128
Full text (1,32 MB) |
7. Kazenskopravne dileme samovozečih vozil : magistrsko deloLaura Aleš, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo pisali o zapletenem vprašanju, kdo nosi kazensko odgovornost v primeru, da je v prometno nesrečo udeleženo samovozeče vozilo. Najprej smo analizirali kaj umetna inteligenca sploh je in nadaljevali z uporabo umetne inteligence v pravu in v samovozečih vozilih. Vsekakor bodo samovozeča vozila prinesla tako veliko prednosti kot tudi nekaj slabosti. Zagotovo bodo največje prednosti to, da samovozeče vozilo nikoli ne bo vozilo pod vplivom alkohola, drog, zdravil, nikoli ne bo utrujeno kot tudi ne zaspano za volanom. Mobilnost bomo lahko omogočili starostnikom, slepim, opitim, bolnim in otrokom. Dejstvo je, da ljudje povzročimo največ prometnih nesreč na cestah. Vsekakor pa ne smemo prezreti tudi to, da ima lahko vsak računalniški sistem napake, zato se bodo nesreče, kljub samovozečim vozilom še vedno zgodile.
V slovenski kazenskopravni zakonodaji je lahko le človek storilec kaznivega dejanja. Izjema od tega pravila pa je, da lahko kazensko odgovarja tudi pravna oseba. Z natančno analizo smo analizirali, da po današnji kazenskopravni zakonodaji, umetne entitete kot sta umetna inteligenca in samovozeča vozila, ne morejo biti storilci kaznivega dejanja. Volja in zavedanje sta pomembna člena, da lahko osebi naložimo kazensko odgovornost. Menimo, da umetna inteligenca na trenutni stopnji še nima v oblasti svojih gibov, vedenja in ravnanj. Kazensko pravo ima ukoreninjen sistem kazenske odgovornosti in kdo je lahko storilec kaznivega dejanja. Storilec kaznivega dejanja mora tudi razumeti koncept družbenih pravil in odgovornosti. Slovensko kazensko pravo tudi nima ustreznih sankcij po katerih bi lahko robotom naložila kazenskopravno sankcijo. Roboti na trenutni stopnji zagotovo ne bi razumeli generalne in specialne prevencije.
Dandanes lahko na slovenskih cestah že zasledimo 2. in 3. stopnje avtonomnih vozil. Zelo pomembno je, da se vozniki teh avtomobilov zavedajo, da so v primeru prometne nesreče še vedno oni kazensko odgovorni. Zato je zelo pomembno, da pozorno spremljajo vožnjo in prevzamejo nadzor nad vozilom. V prihodnosti se bodo zagotovo tudi na slovenskih cestah pojavila samovozeča vozila 5. stopnje, ki bodo vozila popolnoma neodvisno od človeka. Na tej stopnji je zaželeno, da prevzame proizvajalec avtomobila kazensko odgovornost v primeru prometnih nesreč.
Keywords: umetna inteligenca, umetna inteligenca in pravo, samovozeča vozila, kazenska odgovornost samovozečih vozil, vprašanje voljnosti umetne inteligence, kibernetski kriminal, hekerstvo
Published in DKUM: 21.10.2020; Views: 1601; Downloads: 421
Full text (776,94 KB) |
8. Obvladovanje kibernetskega tveganja v slovenskih nefinančnih podjetjihJernej Pivec, 2019, undergraduate thesis Abstract: Kibernetsko tveganje je tisto tveganje, ki postaja v sodobnem svetu prevladujoče. Predvsem zaradi hitrega razvoja v tehnologiji je to tveganje vse večje in postaja ključnega pomena za obstoj in učinkovitost tako podjetij kot tudi države. Prav zaradi novih tehnologij namreč tudi kibernetski napadi postajajo vse bolj iznajdljivi in dovršeni, kar lahko hkrati povzroči tudi bistveno večjo škodo kot v preteklosti. Zaradi uvrstitve kibernetskega tveganja v sam vrh med tveganji države in podjetja vse bolj vlagajo v kibernetsko varnost, pripravljajo strategije in načrte odzivanja na možne napade, s katerimi želijo tveganje zmanjšati ali pa se napadom popolnoma izogniti.
Na slovenskih nefinančnih podjetjih smo opravili raziskavo glede obvladovanja kibernetskega tveganja v velikih in srednje velikih podjetjih, kar je bil tudi osrednji del dela diplomskega projekta. Sodelovalo je 174 podjetij, od tega 106 velikih in 68 srednje velikih podjetij. Na podlagi podatkov, pridobljenih iz izvedene telefonske ankete, smo tako analizirali dobljene odgovore in jih grafično prikazali.
Keywords: kibernetsko tveganje, kibernetski kriminal, nefinančna podjetja
Published in DKUM: 06.12.2019; Views: 1261; Downloads: 186
Full text (1,46 MB) |
9. Kibernetska kriminaliteta in zaščita uporabnikovAlem Jahić, 2018, undergraduate thesis Abstract: Danes ima že skoraj vsak napravo, s katero je povezan na splet. Ta naprava je lahko računalnik ali mobilni telefon. S priklopom na splet pa se slej kot prej srečamo s kibernetskim kriminalom, kaznivimi dejanji, kot so vdori, socialni inženiring, virusi itd., ter hekerji. V diplomskem delu smo s pomočjo ankete analizirali ozaveščenost uporabnikov glede zaščite v kibernetskem prostoru.
Keywords: kibernetski kriminal, zaščita uporabnikov, heker, anketa
Published in DKUM: 19.10.2018; Views: 1663; Downloads: 179
Full text (637,55 KB) |
10. Kaznivo dejanje napada na informacijski sistem v teoriji in praksiLea Grosek, 2018, master's thesis Abstract: Kibernetski kriminal je zaradi hitrega razvoja tehnologije eden najhitreje razvijajočih se kriminalov, saj z razvojem novih tehnologije nastajajo tudi nove oblike. Enotna definicija kibernetskega kriminala ne obstaja, zato jo je treba iskati s kombiniranjem različnih definiranj različnih avtorjev in pravnih
virov. Kibernetski kriminal ne pozna teritorialnih omejitev zato je za njegov pregon potrebno mednarodno sodelovanje in tudi mednarodno usklajena pravna ureditev.
Mednarodni pravni okvir predstavlja Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ki jo je leta 2001 sprejel Svet Evrope in jo je do avgusta 2018 ratificiralo 61 držav med katerimi so tudi države, ki niso članice Sveta Evrope. Konvencija nalaga državam podpisnicam, da v svoji zakonodaji inkriminirajo kazniva dejanja, ki se lahko razdelijo v štiri skupine. Slovenija je Konvencijo o kibernetski kriminaliteti podpisala 24. junija 2002, ratificirala pa 20. maja 2004. Zahteva po inkriminaciji kaznivega dejanja napada na informacijski sistem tako izhaja iz členov od 1 do 6 Konvencije, ki inkriminirajo protipravni dostop, protipravno prestrezanje, motenje podatkov, motenje sistemov in zlorabo naprav.
Na ravni Evropske Unije je pomembna Direktiva 2013/40/EU, ki je nadgradnja Konvencije o kibernetski kriminaliteti. Cilj direktive je približevanje in izboljšanje sodelovanja med državami članicami na področju pregona kibernetskega kriminala. Prav tako kot Konvencija o kibernetski kriminaliteti tudi Direktiva 2013/40/EU opredeljuje posamezna kazniva dejanja. Zakonodajo so
morale države članice z Direktivo 2013/40/EU uskladiti do 4. Septembra 2015 in o uskladitvah obvestiti Evropsko komisijo.
Kaznivo dejanje napad na informacijski sistem je urejeno v zdajšnjem 221. členu KZ-1 in je bilo do sprejetja novele KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/11) predmet večkratnih sprememb. Za razumevanje kaznivega dejanja napada na informacijski sistem je potrebno razumevanje pojmov informacijski sistem, podatki, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem in neupravičeno prestrezanje podatkov.
Keywords: Kibernetski kriminal, Konvencija o kibernetski kriminaliteti, Direktiva 2013/40/EU, informacijski sistem, podatki, prestrezanje podatkov, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem
Published in DKUM: 16.10.2018; Views: 2614; Downloads: 337
Full text (463,90 KB) |
