Search the digital library catalog

Abstract: Spletne goljufije so oblika kibernetske kriminalitete, ki se z naraščajočo uporabo interneta vse bolj širijo. Spletne goljufije vključujejo različne metode, s katerimi storilci pridobijo osebne podatke, finančne informacije ali druge občutljive podatke uporabnikov interneta. Zaradi njihove raznolikosti in kompleksnosti predstavljajo resno grožnjo tako posameznikom kot organizacijam. V diplomskem delu je predstavljeno preiskovanje spletnih goljufij, kar je zapleten in dolgotrajen proces, ki zahteva od preiskovalcev poleg splošnega policijskega znanja, tudi specifična računalniška znanja. Ključni dejavniki za uspešno preiskavo vključujejo zbiranje in analizo javno dostopnih podatkov s pomočjo namenskih orodij, ter mednarodno policijsko sodelovanje. Obravnavane so različne vrste spletnih goljufij, ki se pojavljajo v sodobnem digitalnem okolju, s posebnim poudarkom na postopkih preiskovanja teh kaznivih dejanj, analizi primerov iz prakse, ki ponazarjajo kompleksnost in raznolikost spletnih goljufij, ter izzivih, s katerimi se soočajo organi odkrivanja. Poudarjena je pomembnost celovitega pristopa k obravnavi spletnih goljufij, ki vključuje tako preiskovanje kot tudi preventivo. Na podlagi preučene literature je bilo ugotovljeno, da so organi pregona vedno uspešnejši, kar kažejo primeri uspešno zaključenih preiskav. Analizirani primeri lahko pri tem nudijo smernice za prihodnje preiskave.
Keywords: spletne goljufije, preiskovanje, kibernetska kriminaliteta, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.11.2024; Views: 0; Downloads: 75
Full text (1,20 MB)

Abstract: Tako kot kriminaliteta je tudi strah pred kriminaliteto eden izmed problemov vseh sodobnih družb. Zaradi številnih negativnih posledic, ki jih lahko ima na življenje, področje raziskujejo številni raziskovalci. Gre za kompleksen pojav, ki nemalokrat predstavlja večji problem kot pa sama kriminaliteta. Strah pred kriminaliteto je povezan s strahom osebe pred osebno viktimizacijo, zaskrbljenostjo zaradi kriminala in dojemanjem (ne)varnosti oz. kriminalitete, nanj pa vplivajo različni socialno-demografski in socialnopsihološki dejavniki. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen teoretični okvir, ki omogoča lažje in boljše razumevanje strahu pred kriminaliteto, narejen je tudi pregled dosedanjih študij v Sloveniji. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati primarne statistične analize podatkov. Proučevali smo strah pred kriminaliteto pri prebivalcih Ljubljane, podatki so bili zbrani s spletno anketo, ki je bila aktivna med 31. 10. 2019 in 31. 1. 2020. Z multivariatnimi statističnimi metodami smo preverjali, ali pri prebivalcih Ljubljane spol, predhodna viktimizacija in izobrazba vplivajo na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto in ali vplivajo na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete. Naš vzorec je bil priložnosten, ker ni reprezentativen, smo morali biti previdni pri posploševanju rezultatov na populacijo. Ugotovili smo, da v primerjavi z moškimi v Ljubljani ženske poročajo o višji stopnji strahu pred kriminaliteto in so bolj vznemirjene zaradi kibernetske kriminalitete, prav tako bi viktimizacija s kibernetsko kriminaliteto v naslednjih 12 mesecih za ženske imela hujše posledice. Za predhodno viktimizacijo in izobrazbo pa smo ugotovili, da pri prebivalcih Ljubljane ne vplivata na stopnjo strahu pred splošno kriminaliteto, prav tako ne vplivata na stopnjo vznemirjenosti zaradi kibernetske kriminalitete.
Keywords: magistrska dela, strah pred kriminaliteto, splošna kriminaliteta, kibernetska kriminaliteta, Ljubljana
Published in DKUM: 15.03.2021; Views: 1136; Downloads: 207
Full text (2,11 MB)

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati problematiko kibernetske kriminalitete kot sodobne varnostne grožnje v povezavi z ozaveščenostjo in delovanjem posameznika v kibernetskem prostoru. Na podlagi empirične raziskave, izvedene v Sloveniji in Združenih državah Amerike, je izpostavljena problematika ozaveščenosti splošne javnosti na področju kibernetske kriminalitete v povezavi z njihovim preventivnim delovanjem v kibernetskem prostoru in odnosom do organov pregona s ciljem opredelitve ključnih razlik med percepcijo, vedenjem in delovanjem posameznikov glede na njihovo fizično življenjsko okolje (Slovenija in ZDA). Metode: Za potrebe prispevka je bila izvedena empirična raziskava, ki je vključevala dve skupini anketirancev, in sicer skupino posameznikov v Sloveniji ter skupino posameznikov v ZDA. Uporabljeno je bilo neeksperimentalno raziskovanje; za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, s katerim smo merili poznavanje problematike, stališča in vedenje posameznikov v povezavi s pojavom kibernetske kriminalitete. Ugotovitve: Raziskava je pokazala pomembno razliko med ozaveščenostjo posameznikov in njihovim dejanskim varnostnim ravnanjem v virtualnem okolju, ki se v osnovi ne razlikuje glede na fizično lokacijo posameznika. Drugače pa je z občutkom varnosti, kjer se fizična lokacija preslika v virtualno okolje, saj so anketiranci živeči in delujoči v manjši državi (Slovenija) izrazili višjo stopnjo občutka varnosti v virtualnem okolju kot anketiranci živeči in delujoči v večji državi (Združene države Amerike). Poleg tega je bilo v okviru raziskave ugotovljeno, da obstaja nezaupanje in skepticizem glede usposobljenosti organov pregona za obravnavo primerov kibernetske kriminalitete, kar se odraža v potencialno manjši verjetnosti prijave in posledične obravnave kaznivih dejanj kibernetske kriminalitete. Z vidika ozaveščanja splošne javnosti s ciljem dosega visokega nivoja varnostnega ravnanja bi bilo potrebno povečati količino aktivnosti, povezanih z ozaveščanjem, hkrati pa bi se morali posvetiti tudi aktivnostim, ki bi zviševale stopnjo zaupanja v delovanje organov pregona. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev raziskave izhaja iz načina zbiranja podatkov, saj je bila uporabljena metoda snežne kepe. Število udeležencev pri raziskavi je bilo dokaj majhno, zato bi bilo nadaljnje raziskave priporočljivo razširiti v smislu vključenosti večjega dela populacije. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave imajo praktično vrednost na področju implementacije procesov preprečevanja kibernetske kriminalitete, in sicer primarno ozaveščanja splošne javnosti glede pomena lastne informacijske varnosti, saj je bil v okviru raziskave potrjen pomemben razkorak med znanjem in dejansko implementacijo osnovnih tehnik zagotavljanja informacijske varnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek obravnava problematiko kibernetske kriminalitete in informacijske varnosti v Sloveniji in ZDA, pri čemer poskuša ugotoviti ključne razlike med varnostnim vedenjem in delovanjem posameznikov glede na fizično življenjsko okolje. Ugotovitve raziskave predstavljajo izhodiščno točko za nadaljnje raziskave pojavnosti kibernetske kriminalitete in implementacije informacijske varnosti.
Keywords: kibernetska kriminaliteta, informacijska varnost, informacijsko-komunikacijske tehnologije, informacijska varnostna kultura
Published in DKUM: 22.04.2020; Views: 1360; Downloads: 92
Full text (565,44 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Temni splet je virtualni prostor, ki omogoča izvrševanje kaznivih dejanj na daljavo po vsem svetu na relativno preprost in anonimen način. Enostaven dostop, težka identifikacija uporabnikov, pestra ponudba blaga in storitev, možnost plačevanja le-teh s kripto valutami ter neuspešen kazenski pregon so okoliščine, zaradi katerih je temni splet s svojimi črnimi virtualnimi tržnicami postal zlata jama za izvršitelje kaznivih dejanj. Kripto valute ob potrebnem znanju in zadostni previdnosti uporabnika namreč skoraj popolnoma onemogočajo preiskovanje kaznivih dejanj s pomočjo toka denarja. Izvršitelji kaznivih dejanj pa vendarle niso edini uporabniki temnega speta, razlogov za njegovo uporabo je več in niso nujno kriminalne narave. Tako ga uporabljajo novinarji, prebivalci držav, v katerih oblast onemogoča dostop do informacij iz zunanjega sveta ali z njimi manipulira, in osebe, ki želijo brskati po običajnih spletnih straneh z večjo mero anonimnosti. Sprva skrajno neučinkovit kazenski pregon kaznivih dejanj na temnem spletu se je v zadnjih letih bistveno izboljšal. Za to so v največji meri zaslužni razvoj tehnološko sofisticiranih orodij za identifikacijo uporabnikov, prilagoditev zakonodaje za uporabo le-teh s strani organov pregona in večletne izkušnje na tem področju. Ker tehnologija je in vedno bo korak pred pravom, je pomembno, da se zakonodaja, zlasti na področju prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so pri kibernetskih kaznivih dejanjih nepogrešljivi, tudi pravočasno prilagaja tehnološkim spremembam. Kibernetska kriminaliteta je aktualna tema, o kateri se je v Sloveniji do sedaj vse premalo govorilo. Tudi za slovenska sodišča so kazniva dejanja na temnem spletu relativno nepoznana. Z njimi se sicer že nekaj časa soočajo sodišča drugod po svetu, v Združenih državah Amerike je tako prišlo že do vrste obsodilnih sodb, v Evropski uniji pa imajo tovrstne izkušnje predvsem nemška in nizozemska sodišča.
Keywords: kibernetska kriminaliteta, temni splet, TOR, prikriti preiskovalni ukrepi, NIT, memex, »honeypot« pasti, preiskava elektronskih naprav, elektronski dokazi, jurisdikcija
Published in DKUM: 27.06.2019; Views: 1645; Downloads: 269
Full text (894,78 KB)

Abstract: Ribarjenje je vrsta spletnega napada, kjer napadalec preko elektronske pošte ali lažne spletne strani pridobi zaupne podatke svoje žrtve. Osrednji predmet diplomskega dela je bilo raziskati, v kolikšni meri uporabniki družbenih omrežij nasedejo spletnemu ribarjenju. V diplomskem delu smo se osredotočili na omrežje Facebook. Izvedeti smo želeli ali so uporabniki že slišali za ribarjenje in ali opozorila s strani spletnih medijev o nevarnosti le tega upoštevajo. V ta namen smo uporabili eksperimentalno in empirično metodo. Naredili smo eksperimentalno lažno spletno nagradno igro, kjer nas je presenetil majhen odstotek sodelujočih. V raziskavi smo odkrili, da so uporabniki o ribarjenju dobro ozaveščeni, vendar se je potrebno kljub temu pred spletnimi napadi dodatno zaščititi.
Keywords: ribarjenje, spletni napad, Facebook, klonirano ribarjenje, kitolovsko ribarjenje, ribarjenje po principu kopja, ribarjenje po principu zlorabe zavihkov, kibernetska kriminaliteta
Published in DKUM: 14.11.2018; Views: 1411; Downloads: 118
Full text (1,38 MB)