| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv načina predelave grozdja na kemijsko sestavo vina
Miha Kren, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Vinske vzorce belih vin letnika 2015 smo analizirali glede na različne načine predelave grozdja. grozdja. Spremenljivke so bile stiskanje celega, drozganega in pecljanega grozdja v pnevmatski ali mehanski stiskalnici. Analize kemijske sestave delno potrjujejo vpliv večje mehanske obremenitve grozdja na višji pH in nižje skupne kisline ter višje vsebnosti vezanega SO2. Stiskanja celega grozdja v pnevmatski stiskalnici vodi v manjšo fenolno obremenitev vina, kar potrjuje specifična določitev katehinov. Analiza skupnih fenolov ne pokaže izraženega vpliva in je verjetno bolj primerna za rdeča vina. POM test vizualno potrjuje določitve katehinov.
Keywords: predelava grozdja / kemijska sestava vina / fenoli / katehini
Published: 22.09.2017; Views: 730; Downloads: 89
.pdf Full text (938,48 KB)

2.
Vpliv delta ferita na varivost jekel za energetiko
Matjaž Brajar, 2017, master's thesis

Abstract: Zvarni spoji imajo v energetiki še vedno najpomembnejšo vlogo pri trajnem spajanju energetskih komponent in s tem različnih ali enakih osnovnih materialov. Najbolj je za nosilnost in varnost zvarnih spojev pomembno, da jih gradimo brez nastanka razpok, ki lahko nastanejo v vročem ali hladnem. V nalogi so predstavljeni glavni standardni postopki eksperimentalnega določanja razpokljivosti v vročem in hladnem. Za varivost finozrnatih visokotrdnostnih mikrolegiranih jekel je uporabljena analitična in merilna metoda določanja delta ferita v zvarnih spojih.
Keywords: merjenje delta ferita, kemijska sestava, varivostni preizkusi, razpokljivost v vročem in hladnem.
Published: 27.03.2017; Views: 1080; Downloads: 110
.pdf Full text (3,86 MB)

3.
MATIČNI MLEČEK MOŽNOSTI ZA TOPIKALNO UPORABO
Klavdija Plohl, 2016, master's thesis

Abstract: Matični mleček (MM) je izloček hipofaringealnih in mandibularnih žlez čebel (t.i. čebel dojilj), vrste kranjska čebela, Apis mellifera carnica, starih od 6 do 15 dni. MM je edina hrana čebelje matice. Je belo do belo rumene barve, gosto tekoč, običajno nehomogen, saj vsebuje netopna zrnca različnih velikosti in oblik. Njegov vonj je kisel in oster, medtem ko je okus kisel, oster in rahlo pekoč. Sestava matičnega mlečka je kompleksna. Kemijsko je MM sestavljen iz: 60 – 70 % vode, 9 – 18 % beljakovin, 7 – 18 % ogljikovih hidratov, 3 – 8 % maščob, 0.8 – 3 % mineralnih snovi, vitaminov, fenolnih spojin in flavonoidov v sledeh. Poznavanje kemijske sestave MM in pravilno shranjevanje sta ključna za ocenjevanje njegove kakovosti. MM sodi med funkcionalna živila in ima potrjeno antioksidativno, protibakterijsko, protivirusno in protitumorsko delovanje. V MM se nahajajo fenolne spojine v obliki flavonoidov, ki so odgovorne za funkcionalne lastnosti živil, kot je na primer antioksidativno delovanje. Koža je največji človeški organ, ki ščiti telo pred izgubo tekočine, vdorom mikroorganizmov, kemijskimi, mehanskimi in osmotskimi poškodbami. Rana je nasilna prekinitev ali motnja v celični in anatomski kontinuiteti tkiva, ki je nastala bodisi zaradi kemične, fizikalne, toplotne ali mikrobiološko povzročene poškodbe tkiva. Namen te raziskave je bil oceniti MM, pridelan pri Čebelarstvu Mlinarič – Plohl, iz Grab, v občini Središče ob Dravi, v smislu njegove kemijske sestave (vsebnost sladkorjev, maščobnih kislin, skupnih polifenolov in flavonoidov), pH vrednosti in topnosti v različnih topilih, ter proučiti njegov vpliv na rast humanih kožnih fibroblastov. Na osnovi omenjenih testov smo načrtovali oceno potenciala MM za topikalno aplikacijo v medicini. V primeru obetavnih rezultatov bi lahko MM uporabili bodisi v obliki medicinskih oblog za oskrbo ran, ali pa kot dodatek pri farmakoterapiji kožnih oblik raka. V tej študiji smo uporabili vzorec svežega MM, ki je bil nabran 30. 5. 2016, v naselju Grabe – Obrež, v občini Središče ob Dravi in shranjen v steklen kozarec katerega smo položili v striroporno embalažo in nato shranili v hladilnik, na temperaturo 4°C. Gojenje in rast kožnih fibroblastov, priprava raztopin MM v ultra čisti vodi, v fosfatnem pufru ter etanolu in metanolu, ter aplikacija MM na kožne fibroblaste, je bilo izvedeno na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Dobljene rezultate smo analizirali in podali v obliki tabel in grafov, vključujoč primerno statistično analizo. Ugotovili smo, da je imel MM čebelarstva Mlinarič – Plohl pH vrednost 3.97, kar je v skladu s standardno kemijsko sestavo matičnega mlečka. Z analizo GC – MS smo v svežem MM določili različne sladkorje in maščobne kisline. Skupna vsebnost polifenolov in flavonoidov je bila izmerjena dvakrat. Vsebnost skupnih polifenolov je znašala 3.12 mg/g oz. 4.22 mg/g. Vsebnost skupnih flavononidov v vzorcu pa je bila 0.68 mg/g oz. 1.88 mg/g. Ugotovili smo, da se MM najbolj topi v ultra čisti vodi, nato sledi etanol. V tetrahidrofuranu pa se sploh ne topi. Na osnovi rezultatov MTT testa na kožnih fibroblastih, ki so pokazali nižjo viabilnost v primerjavi s kontrolo, sklepamo, da sta alkoholni raztopini (etanolna in metanolna) svežega MM neprimerni za direkten nanos na kožo za potrebe celjenja ran. Nižja viabilnost pa morda nakazuje drugo možnost uporabe teh raztopin, in sicer kot razkužilo. Vodna raztopina in raztopina v fosfatnem pufru (PBS) matičnega mlečka, sta se izkazali primerni za aplikacijo na kožne fibroblaste oziroma za nadaljnja testiranja na drugih tipih celic ali za iskanje možnega farmakološkega učinka (npr. protitumorsko delovanje).
Keywords: kranjska čebela (Apis melllifera carnica), matični mleček, kožni fibroblasti, topikalna aplikacija, citotoksičnost, kemijska sestava, sladkorji, maščobne kisline, polifenoli, flavonoidi
Published: 06.10.2016; Views: 1815; Downloads: 116
.pdf Full text (3,06 MB)

4.
Raziskava vsebnosti elementov redkih zemelj v prenosnih telefonih
Martin Smodiš, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi so obravnavani elementi redkih zemelj z vidika pridobivanja, uporabe in reciklaže. Prikazane so njihove edinstvene fizikalno-kemijske lastnosti. Zaradi teh se uporabljajo pri proizvodnji visokotehnoloških naprav, npr. v zaslonih prenosnih telefonov, televizij in računalnikov, trdih optičnih diskih, visokozmogljivih magnetih, svetilih in energijsko varčnih lučeh, senzorjih vozil, vetrnih turbinah, hibridnih vozilih, kot materiali za superprevodnike, laserje, gorivne celice, kot dodatki za kovinske zlitine idr. Na osnovi predstavljene tematike smo se v raziskovalnem delu magistrske naloge osredotočili na analiziranje odsluženih prenosnih telefonov s poudarkom na identifikaciji tistih sestavnih delov, v katerih najdemo elemente redkih zemelj. Ciljano smo izvedli raziskavo vsebnosti elementov redkih zemelj (v masnih %). Statistična analiza trga prenosnih telefonov kaže, da je bilo v letu 2015 na svetovni trg danih 1,917 milijarde prenosnih telefonov, od tega na evropski trg 210,3 milijona. Količina odsluženih prenosnih telefonov je iz leta v leto višja in bo v prihodnosti povzročala vse večje negativne okoljske posledice. Rešitev je zato v reciklaži odsluženih prenosnih telefonov s pridobivanjem sekundarnih surovin, kakor tudi elementov redkih zemelj iz njihovih sestavnih delov. Glavni namen magistrske naloge je bil znanstveno ovrednotiti, ali je reciklaža elementov redkih zemelj iz sestavnih delov odsluženih prenosnih telefonov upravičena glede na to, da se za njihovo proizvodnjo letno porabi tudi do 2.000 ton elementov redkih zemelj, pridobljenih z rudarjenjem iz zemeljske skorje. Za potrditev hipoteze smo naključno izbrali šest modelov prenosnih telefonov različnih proizvajalcev, izdelanih v letih 20042015. Za reprezentativne vzorce so bili izbrani magneti (vibrator in zvočnik), ki vsebujejo elemente redkih zemelj. Za potrditev prisotnosti in določitev vsebnosti elementov redkih zemelj v posameznih sestavnih delih prenosnih telefonov smo uporabili različne tehnike karakterizacije, kot sta svetlobna in vrstična elektronska mikroskopija v kombinaciji z mikrokemičnima analizama EDS in WDS. Preiskave so pokazale, da so magneti sestavljeni iz magnetnega jedra in protikorozijske zaščitne prevleke; slednja, debeline 2426 m, je sestavljena iz treh plasti (Ni-Cu-Ni). Magnetno jedro je sestavljeno iz Fe-Nd-Pr, v novejših prenosnih telefonih pa je obogateno tudi z Gd. Z obširnimi mikrokemičnimi analizami EDS in WDS na površini magnetnih jeder (vibrator in zvočnik) je bilo ugotovljeno, da je povprečna vsebnost elementov redkih zemelj (neodima, prazeodima in gadolinija) okoli 13,5 (mas. %) oziroma 0,082 g brez upoštevanja količin elementov redkih zemelj, ki se nahajajo v elektronskem vezju, mikrofonu, zaslonu in kameri. Na osnovi pregleda literature, študij, opravljenega raziskovalnega dela in rezultatov analiz v okviru te magistrske naloge lahko zaključimo, da je reciklaža odsluženih prenosnih telefonov ekonomsko upravičena. To bo veljalo pod pogojem, da se v obdobju 20152018 v skladu z evropsko direktivo zbere 45 %, predela 80 % in reciklira 70 % od 210,3 milijona odsluženih prenosnih telefonov, ki so bili dani na evropski trg v letu 2015. Naši izračuni kažejo, da bi lahko pri tej količini odsluženih prenosnih telefonov z ustreznimi reciklažnimi postopki ponovno pridobili približno 4.345 kg elementov redkih zemelj. Z okoljskotrajnostnega vidika je reciklaža prenosnih telefonov vsekakor upravičena in nujno potrebna, saj na ta način pomembno prispevamo k zmanjšanju nenadzorovanega kopičenja odpadne električne in elektronske opreme, k učinkoviti rabi virov, uravnoteženju trga elementov redkih zemelj, ponovnemu pridobivanju dragocenih sekundarnih surovin ter ne nazadnje k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje.
Keywords: elementi redkih zemelj, kemijska sestava, statistična analiza, recikliranje, okoljska tveganja, prenosni telefoni
Published: 25.08.2016; Views: 867; Downloads: 138
.pdf Full text (6,39 MB)

5.
Časovna dinamika in variacija kemijske sestave posameznih delov korma tara (Colocasia esculenta)
Andrej Mergeduš, 2016, doctoral dissertation

Abstract: V disertaciji sta predstavljeni dve temi, povezani s procesom nalaganja hranilnih snovi v kormu tara. Prva tema se nanaša na nalaganje snovi v različnih delih korma, druga pa je povezana z dinamiko nalaganja tekom vegetacijske dobe. Poljski poskusi so bili postavljeni v državi Vanuatu na Tihem Oceanu. V poskus (s ciljem proučevanja vsebnosti različnih kemijskih substanc v štirih ključnih delih korma tara) smo vključili 8 kultivarjev iz nacionalne genske banke. Za analizo (povezano s časovno dinamiko razvoja rastlin) smo izbrali 13 kultivarjev. Liofilizirane vzorce smo analizirani na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Za analize mineralov smo najprej opravili kislinski razklop. Koncentracije Ca, Mg in Zn smo izmerili s plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS), medtem ko smo K izmerili s plamensko emisijsko spektrometrijo. Analizo Fe, Mn, Cu, Pb in Cd smo izvedli z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS), P pa smo izmerili po molibdat-vandatni metodi. Vsebnost škroba smo določili po postopku Megazyme in skupni dušik po Kjehldalovi metodi. Nitrate smo določili z ionsko kromatografijo. Rezultati naše raziskave kažejo, da so v zgornjem delu, ki ima ključno vlogo pri vegetativnem razmnoževanju, sorazmerno visoke koncentracije surovih proteinov, P, Mg, Zn, Fe, Mn, Cu in Cd. Za zgornji del so značilne tudi višje vsebnosti nitratov, ki niso zaželeni v prehrani ljudi. Osrednji del, ki je ključen v prehrani ljudi, vsebuje več škroba, K, Mg, Zn, Fe, Cu in Cd. Koncentracije proučevanih hranil v spodnjem delu so bile sorazmerno nizke, z izjemo Ca. Višje vsebnosti Ca in Zn so bile značilne za marginalni del, ki se običajno odstrani z lupljenjem. Globoko lupljenje najbolj vpliva le na vsebnost Ca, saj je Zn prisoten v večjih koncentracijah tudi v zgornjem in/ali centralnem delu. Vrednosti Cr in Pb so bile pod mejo določljivosti. Koncentracije posameznih hranilnih snovi so se zelo razlikovale med posameznimi kultivarji. Med vegetacijo je masa posameznih kormov ves čas naraščala. Vsebnost škroba je naraščala med 5. in 9. mesecem po sajenju (MPS), ko je dosegla maksimum, nato pa je začela padati. Vsebnosti surovih proteinov so bile najvišje v prvih mesecih, ki so bili zajeti z našo raziskavo. Maksimum je bil zabeležen 5. MPS in nato je vsebnost padla. Med posameznimi meseci niso bile evidentirane bistvene razlike v vsebnostih P, K, Mg, Cu in Ca. Glavni razlog so bile velike razlike med posameznimi kultivarji. Vsebnosti Zn so bile najvišje v prvih treh mesecih, vključenih v našo raziskavo (5., 6., 7. MPS), nato je vsebnost začela padati, najnižja vrednost pa je bila izmerjena 13. MPS. Vsebnost Mn je bila navišja 6. MPS in se je signifikantno razlikovala glede na druge mesece. Sorazmerno visoke vsebnosti Mn so bile zaznane tudi 5., 7. in 8. MPS. Vsebnost Fe je bila najvišja 5. MPS. Vsebnost Cd je bila najvišja 5. MPS, nato je začela padati in je ponovno narasla 9. MPS. Glede na dejstvo, da so bili maksimalno izenačeni sadilni materiali in rastni pogoji (okolje), lahko domnevamo, da so bile razlike v rasti v glavnem posledica genetskih razlik med posameznimi kultivarji.
Keywords: Taro, Colocasia esculenta, korm, kemijska sestava, makroelementi, mikroelementi, škrob, surovi proteini, nitrati
Published: 01.04.2016; Views: 1457; Downloads: 157
.pdf Full text (2,53 MB)

6.
7.
Parametri kakovosti sorte 'Sauvignon' od grozdja do vina
Janja Korošec, 2012, master's thesis

Abstract: Parametri kakovosti sorte 'Sauvignon' od grozdja do vina
Keywords: dozorevanje grozdja, 'Sauvignon', mošt, vino, kemijska sestava, kinetika fermentacije
Published: 10.07.2015; Views: 717; Downloads: 64
URL Link to full text

8.
9.
10.
Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica