| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 119
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
2.
Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na Koroškem
Špela Matavž, 2020, master's thesis

Abstract: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Keywords: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Published: 29.10.2020; Views: 171; Downloads: 35
.pdf Full text (3,35 MB)

3.
Uporaba globoko evtektičnih topil kot zelene alternative za ekstrakcijo aktivnih učinkovin iz pegastega badlja (silybum marianum)
Manca Merslavič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje študijo priprave globoko evtektičnih topil kot nadomestnega medija škodljivim organskim topilom za ekstrakcijo aktivnih učinkovin iz pegastega badlja. V okviru magistrske naloge smo pripravili pet globoko evtektičnih topil različne sestave ter dodatno 80 % etanol kot konvencionalno organsko topilo in preverjali, katero od njih je najbolj ugodno za ekstrakcijo silimarinov iz pegastega badlja. Za sintezo globoko evtektičnih topil smo uporabili naslednje spojine: holin klorid, mentol, 1,4-butandiol, 1,2-propandiol, mlečno kislino in sečnino. Po HPLC analizi smo iz kromatogramov in enačbe umeritvene premice izračunali, kolikšna je bila koncentracija skupnih silimarinov, ki smo jih ekstrahirali iz posameznega vzorca. Vsa DES topila, razen DES2 (mentol : 1,4-butandiol v razmerju 1 : 2), so bila redčena z vodo, in sicer v razmerju 75 % DES-25 % H2O. Ugotovili smo, da se je največ silimarinov sprostilo v 80 % etanolu, ki je polarno protično topilo. Sledili sta globoko evtektični topili iz holin klorida in 1,2-propandiola ter holin klorida in 1,4-butandiola. Njima sta sledili globoko evtektični topili iz holin klorida in mlečne kisline ter holin klorida in uree (sečnine), najmanj silimarinov pa se je sprostilo v globoko evtektično topilo iz mentola in 1,4-butandiola, ki je bilo tudi edino topilo, ki ni vsebovalo vode, torej hidrofobno. Iz rezultatov je razvidno, da je prisotnost vode v topilu pozitivno vplivala na izkoristek ekstrakcije silimarinov iz pegastega badlja, vendar so bile koncentracije skupnih silimarinov, ekstrahiranih iz pegastega badlja, kljub temu izredno nizke, zaradi česar bo v prihodnje potrebnih še veliko raziskav, da bi to lahko izboljšali.
Keywords: globoko evtektična topila, pegasti badelj, silimarin, zelena kemija, silybum marianum
Published: 24.09.2020; Views: 169; Downloads: 59
.pdf Full text (2,03 MB)

4.
Aktualnost izbirnih predmetov s področja kemije pri slovenskih osnovnošolcih
Daša Čakš, 2020, master's thesis

Abstract: Znanje s področja kemije je dandanes zelo pomembno. Kemijsko znanje se prepleta v vedah, ki so pomembne za razvoj sveta, npr. medicina, farmacija, kmetijstvo. Znanja, ki jih pridobimo, so uporabna tudi v vsakdanjem življenju. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kateri obvezni izbirni predmeti so pri učencih med popularnejšimi in kateri so razlogi, na podlagi katerih se učenci odločijo, kateri izbirni predmet bodo obiskovali. Zanimalo nas je, kakšen del nabora predstavljajo naravoslovno-tehniški predmeti. Ugotoviti smo želeli, katere teme bi učence pritegnile, da bi se v večji meri odločili za izbirne predmete s področja kemije in naravoslovja. Do želenih odgovorov smo prišli tako, da smo pridobili podatke s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter s pomočjo dveh vprašalnikov, ki smo ju sestavili na spletni strani 1ka (www.1ka.si). Enega smo posredovali učencem 8. in 9. razredov, drugega pa učiteljem. Pridobili smo odgovore 230 učencev, od tega je bilo 87 (37,8 %) fantov in 143 (62,2 %) deklet, in odgovore 30 učiteljev, ki poučujejo izbirne predmete s področja kemije. Glede na dobljene podatke smo ugotovili, da šole ponudijo več izbirnih predmetov iz družboslovno-humanističnega sklopa, učenci pa se raje odločajo za predmete naravoslovno-tehniškega sklopa. Glavna razloga, da se učenci odločijo za določen izbirni predmet, sta, da jih zanima tematika in da jim bo to koristilo za nadaljnje izobraževanje. Pri izbirnih predmetih s področja kemije bi si tako učenci kot tudi učitelji želeli več zanimivih eksperimentov in uporabnih vsebin. Kljub temu da so s področja kemije ponujeni trije izbirni predmeti, izbirni predmet poskusi v kemiji pa je dokaj priljubljen, bi si učenci želeli več zanimivih eksperimentov, želeli pa bi se tudi naučiti, kako izdelati izdelke, ki jih lahko uporabljamo doma.
Keywords: obvezni izbirni predmeti, aktualnost, kemija
Published: 11.08.2020; Views: 204; Downloads: 29
.pdf Full text (1,03 MB)

5.
FKKT
2019

Abstract: Brošura vsebuje vse bistvene podatke FKKT, vizijo fakultete, študijske programe, vpisne pogoje, študentske aktivnosti, predmetnike in predstavitve laboratorijev: zaposleni, raziskovalna področja, najpomembnejši dosežki, ažurirane najpomembnejše objave, sodelovanje z ustanovami in podjetji, tekoče projekte in raziskovalno opremo.
Keywords: kemija, kemijska tehnologija, visoke šole, predmetniki
Published: 17.02.2020; Views: 240; Downloads: 26
URL Link to file

6.
Zbirka rešenih nalog iz Fizikalne kemije I
Urban Bren, 2015, other educational material

Keywords: fizikalna kemija, rešene naloge
Published: 14.11.2019; Views: 657; Downloads: 82
.pdf Full text (597,53 KB)

7.
Analiza slikovnih prikazov kemijskih informacij v slovenskih učbenikih za kemijo z vidika matematike
Tea Horvat, 2019, master's thesis

Abstract: Namen raziskave pričujočega magistrskega dela je bila analiza slikovnih prikazov kemijskih informacij v slovenskih osnovnošolskih učbenikih za kemijo z vidika matematike. Analiza slikovnih prikazov je bila izvedena s pomočjo predhodno oblikovanega kriterija za analizo slikovnih prikazov kemijskih informacij z vključenim matematičnim konceptom. Zanimale so nas informacije o najpogosteje uporabljenih učbenikih naravoslovja in kemije v osnovni šoli ter zastopanosti slikovnih prikazov v njih. Pri slednjih so nas zanimali njihova opredelitev, opis, vključenost v besedilni del učbenika in ustreznost. S komparativno metodo proučevanja na nivoju primerjanja slikovnih prikazov za ugotavljanje podobnosti in razlik ter z metodo klasifikacije smo na 1761 slikovnih prikazih ugotovili raznolikost porazdelitve in prevlado modelov in shem. V povprečju se je z vidika matematike na posamezni strani analiziranega učbenika nahajal 1,32 slikovni prikaz. Prevladovali so prikazi z ustrezno opredelitvijo (47,81 %), njim pa so sledili prikazi brez opredelitve (42,31 %) in opredeljeni s sliko (8,46 %). Le 1,42 % je bilo neustrezno opredeljenih. Opis prikaza je vsebovalo 98,9 % prikazov, 1 % jih je bilo brez opisa in le en z neustreznim opisom. Vsi slikovni prikazi so bili vključeni v besedilni del učbenika. Zasledili smo 98,52 % ustreznih, 1,42 % pomanjkljivih in le en primer neustreznega prikaza.
Keywords: naravoslovje in kemija, osnovna šola, analiza, slikovni prikaz, vidik matematike
Published: 24.10.2019; Views: 271; Downloads: 40
.pdf Full text (1,94 MB)

8.
Pojavi na površinah
Regina Fuchs-Godec, Urban Bren, 2019, other educational material

Keywords: kemija, pojavi na površinah, elektrodne reakcije, zaščitne prevleke
Published: 20.06.2019; Views: 528; Downloads: 30
.pdf Full text (4,38 MB)

9.
Inhibicija samo-replikacije proteinskih fibrilov
Samo Curk, 2018, master's thesis

Abstract: Proteinski fibrili nastanejo z agregacijo delno zvitih proteinov in so odgovorni ali pomembno vplivajo na mnogo hudih človeških bolezni, kot sta Alzeimerjeva ali diabetes tipa II. Samo-replikacija fibrilov je proces, v katerem obstoječi proteinski fibrili katalizirajo nastanek novih fibrilov na način, da ponudijo vezavno površino, kjer se proteini lažje srečajo in agregirajo. To prispeva k naglem in eksponentnem napredovanju bolezni. V magistrski nalogi predstavimo Monte Carlo simulacije računalniškega modela agregacije, v katerega vpeljemo inhibitorje. To so delci, ki se lahko vežejo na površino fibrilov in tako inhibirajo oziroma upočasnijo proces samo-replikacije. Takšen način inhibicije se izkaže za zelo učinkovit, ampak zaradi odbojne interakcije med delci naletimo tudi na pojav makromolekularnega gnečenja, ki povzroči, da se pri določeni pokritosti površine s proteini hitrost samo-replikacije poveča. Edinstven deskriptor hitrosti replikacije najdemo v povprečni velikosti skupka na površino vezanih proteinov, ki nosi informacijo o celotni porazdelitvi agregacijskih skupkov. Predstavimo teorije, ki uspešno razložijo vse značilnosti opažanega obnašanja. S pomočjo mrežnega modela napovemo, katere interakcije med delci na površini imajo največji inhibicijski potencial.
Keywords: agregacija amiloidov, samo-sestavljanje proteinov, inhibicija, ra\v cunalni\v ske simulacije, metoda Monte Carlo, nukleacijski mehanizem, gne\v cenje makromolekul, krajina proste energije, statisti\v cna mehanika, mehka snov, fizikalna kemija
Published: 20.11.2018; Views: 380; Downloads: 52
.pdf Full text (10,23 MB)

10.
Strukturna in koloidna kemija
Regina Fuchs-Godec, Matjaž Kristl, 2018, other educational material

Keywords: koloidna kemija, strukturna kemija, laboratorijske vaje
Published: 16.11.2018; Views: 494; Downloads: 34
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica