Search the digital library catalog

Abstract: Kaznovalne politike se razlikujejo med državami in pomembno vplivajo na trende zaprtih oseb. Fokus zaključnega dela je predstavljalo preučevanje zaporskih sistemov kot pomembnega dela kaznovalne politike na Danskem, Finskem, Hrvaškem in v Sloveniji z namenom izpostaviti podobnosti in razlike med državami. Omenjene države so bile izbrane, ker v vseh prevladuje humana kaznovalna politika, v zaporih pa se poudarja tretmansko delo z obsojenci. Analizirani so bili statistični podatki o zaporskih populacijah za posamezne države, ki so odraz kaznovalne politike: primarno stopnja zaprtih oseb, vendar tudi zasedenost zaporov, sprejem zaprtih oseb, delež mladoletnih zaprtih oseb, delež tujcev med zaprtimi osebami, povprečni dnevni strošek na posameznika v zaporu in razmerje med številom zaprtih oseb in paznikov v zaporu. Hkrati so bile analizirane povezave med stopnjo zaprtih oseb in nekaterimi političnimi in družbenoekonomskimi dejavniki, kot so indeks demokracije, zaupanje v kazensko pravosodje, zaupanje v policijo, ekonomska neenakost, legitimnost države, človekove pravice in indeks družbene pravičnosti. Ugotovitve so potrdile rezultate preteklih študij, da stopnja zaprtih oseb najbolje odraža kaznovalno naravnanost države. Rezultati so pokazali, da so nizke stopnje zaprtih oseb prisotne v vseh preučevanih državah, kar odraža zmerno kaznovalno politiko, za katero je značilna tretmanska obravnava obsojencev v zaporih. Nadalje so ugotovitve izpostavile povezanost stopnje zaprtih oseb in izbranih družbenoekonomskih dejavnikov. Države z visoko razvito demokratično ureditvijo, legitimnimi državnimi institucijami, katerim državljani zaupajo, majhno družbeno in ekonomsko neenakostjo imajo manj represivno kaznovalno politiko, ki se odraža v nizkih stopnjah zaprtih oseb.
Keywords: magistrska dela, kaznovalna politika, tretmanska ideologija, stopnja zaprtih oseb, kaznovalni populizem
Published in DKUM: 07.06.2022; Views: 788; Downloads: 141
Full text (1,44 MB)