| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 69
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
51.
KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO KOT DOKAZNI PROBLEM
Sandra Colarič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Med kazniva dejanja zoper življenje in telo uvrščamo tista deviantna ravnanja, pri katerih storilec poseže v oškodovančevo telesno integriteto ali pa žrtvi odvzame njeno življenje. Pravno varovani vrednoti pri obravnavani skupini kaznivih dejanj sta torej človekovo življenje in telesna integriteta, ki sta lahko ogroženi z različno intenziteto in na različne načine. Med hujša kazniva dejanja zoper življenje in telo tako prav gotovo spadata uboj in umor, medtem ko med lažje oblike v tej skupini deliktov sodi npr. opustitev pomoči. Glede na težo posameznega kaznivega dejanja, se po razjasnitvi vseh okoliščin in ugotovitvi dejanskega stanja, ki je na samem začetku pogosto velika neznanka, odredi tudi temu primerna kazen. Metode in sredstva, s pomočjo katerih preiskovalni organi (policija, kriminalistični tehniki, državni tožilci ...) raziščejo dejansko stanje, so tako odvisni od samega načina storitve (modus operandi), torej od vrste kaznivega dejanja, motiva in sledov, ki ostanejo na samem kraju dejanja ali kje drugje (obleka storilca, predmet, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno ...) ter kot takšni pogosto predstavljajo ključ do razjasnitve posameznega primera. Za vsa ta preiskovalna ravnanja so nujno potrebna kriminalistična znanja in druge strokovne kompetence, ki definitivno predstavljajo bistveni element na poti do zagotovitve pravic oškodovancev. Država si prizadeva ohraniti mir in red ter obvarovati vsakega posameznika pred neupravičenimi ter protipravnimi posegi v njegove pravice, kar lahko med drugim doseže tudi s kvalitetno, dobro urejeno zakonodajo. V slednji so natančne opredelitve kaznivih dejanj, ki so podlaga za pregonljivost in kaznovanje delikventov. Bistvenega pomena pa so tudi določbe, ki urejajo pooblastila različnih organov skozi celotni kazenski postopek. Za zaščito posameznika je torej na eni strani ključna dobro podana fenomenološka opredelitev kaznivih dejanj, na drugi pa delovanje posameznih organov v skladu z zakonodajo in njihova ustrezna metodologija dela, ki se seveda razlikuje glede na vrsto kaznivih dejanj in kot takšna skoraj zagotovo pripelje do cilja kazenskega postopka, torej do razjasnitve dejanskega stanja, zadoščenja pravici ter do kaznovanja storilca.
Keywords: kaznivo dejanje, življenje, telesna integriteta, pravna vrednota, storilec, žrtev, fenomenologija, metode, sredstva, dejansko stanje, preiskovanje, motiv, sledi.
Published: 21.03.2012; Views: 3500; Downloads: 404
.pdf Full text (930,90 KB)

52.
HULIGANSTVO KOT KAZENSKOPRAVNI DELIKT
Franjo Selišnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Huliganstvo je poseben primer nasilja v športu, pri katerem gre za zavestno, načrtno in organizirano nasilje, ki časovno in prostorsko sicer sovpada s posameznimi športnimi dogodki, vendar je vsebinsko neodvisno od športnega dogajanja. Temeljni akt s tega področja je Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je R. Slovenija ratificirala 02.07.1992, povod za njeno sprejetje pa je bila tragedija na stadionu Heysel v Bruslju leta 1985. Kazenski zakonik (KZ-1) v 3. odstavku 296. člena na novo inkriminira kaznivo dejanje nasilništva na športnih prireditvah ali v zvezi z njimi, pri čemer opredeljuje t.i. »huligansko delovanje« na športnih prireditvah, zlasti na mednarodnih nogometnih tekmah, pri čemer v ta sklop sodijo tudi druge športne prireditve. V uvodu naloge avtor opredeli pojem huliganstva, dejavnike in stopnje razvoja huliganstva skozi zgodovino ter na kratko povzema stanje v Evropi in v Sloveniji. Ker se kot povod za nasilje pojavljata tudi nacionalizem in rasizem, avtor na kratko predstavi tudi vzroke zanju ter povzame stanje v Evropi in v Sloveniji. V jedru naloge je predstavljena aktualno normativna ureditev posameznih držav v Evropi (Anglija, Italija in Belgija), ki so jih že zaznamovale tragedije v zvezi s huliganstvom in so naklonjene kaznovalnim pristopom ter pooblastila policije in pravosodja za omejevanje huliganstva, kot npr. prepoved potovanja, prepoved vstopa na stadion z obveznim javljanjem na PP, prepoved financiranja navijaških skupin s strani nogometnih klubov, postavitev posebnih sodišč v bližini pristanišč in glavnih železniških postaj, ki omogočajo uveljavitev prepovedi potovanja. Nekateri izmed teh ukrepov bodo z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, ki naj bi stopil v veljavo tekom letošnjega leta, privzeti tudi v slovensko zakonodajo, in sicer sta to ukrep prepovedi potovanja ter ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah. Predstavljena je tudi normativna ureditev v zvezi s športnimi prireditvami v Sloveniji, kjer je z vidika materialne kazensko-pravne dogmatike in sodne prakse obdelano kaznivo dejanje nasilništva kot tipičen primer sestavljenega kaznivega dejanja. Namreč, kaznivo dejanje nasilništva v I. odstavku 296. člena KZ-1 konzumira kaznivo dejanje prisiljenja po 132. členu KZ-1, kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 in kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1, v II. odstavku 296. člena pa še kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ-1. Huliganstvo je obdelano tako z vidika kazenskega prava kot tudi prava o prekrških, kjer so prikazane pojavne oblike kaznivih dejanj in prekrškov v povezavi s huliganstvom. Kot ultima ratio omejevanja huliganstva, je prikazano policijsko pridržanje oziroma različne oblike policijskih pridržanj v Sloveniji, glede na pravno podlago, pri čemer je še posebej izpostavljeno pridržanje na podlagi določb I. odstavka 43. člena Zakona o policiji, ki je v praksi najpogosteje izvedeno. V zaključku je izpostavljeno dejstvo, da je aktualna zakonodaja v R. Sloveniji s tega področja, gledano nomotehnično, urejena parcialno in nepregledno, kar pritrjuje dejstvu, da je v Sloveniji že nekaj časa na pohodu t.i. »hiperaktivnost zakonodajalca«, s katero se vsako leto pripravi in sprejme izjemno veliko število predpisov. Avtor v zaključnih besedah tudi opozarja, da nekatere pravne praznine, kljub noveliranju posameznih področnih zakonov s področja huliganstva, kot je v primeru Zakona o javnih zbiranjih, ostajajo nezapolnjene in da, z vidika materialnopravne razmejitve, razmejitev med kaznivim dejanjem iz 296. člena KZ-1 in prekrški iz 6. člena ZJRM-1 ni povsem jasna, saj prihaja do prekrivanja zakonskih znakov prekrškov iz 6. člena ZJRM-1 z zakonskimi znaki kaznivega dejanja iz 296. člena KZ-1.
Keywords: Kazenski zakonik, KZ-1, nasilje, huligani, rasizem, kazensko materialno pravo, kaznivo dejanje, prekršek, pridržanje.
Published: 15.02.2012; Views: 3308; Downloads: 427
.pdf Full text (1,89 MB)

53.
KRIVDA V KAZENSKEM PRAVU IN RAZLOGI ZA NJENO IZKLJUČITEV
Alja Babič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Kazniva dejanja, so tista človekova ravnanja, ki posegajo v temeljne družbene odnose in napadajo temeljne človekove in družbene vrednote. Zaradi varstva družbenih interesov, je zakonodaja vzpostavila sistem zakonskih norm, s katerimi varuje in ohranja skupne družbene interese, storilce takih dejanj pa preganja in na podlagi dokazane krivde tudi kaznuje. Ob predpostavki svobodnega odločanja storilca za dobro in zlo, je lahko storilec spoznan za krivega le, če so izpolnjeni vsi pogoji za kaznivo dejanje in njegovo krivdo. Pri vsakem kaznivem dejanju se presoja ali gre za storilčevo voljno ravnanje, ki je skladno z bitjo kakšne inkriminacije, ali je dejanje protipravno in kot zadnje, ali je podana storilčeva krivda. Kriv je storilec, ki je storil kaznivo dejanje z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali se bi moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom, ter je bil ob storitvi kaznivega dejanja prišteven. Šele, ko so izpolnjeni vsi pogoji za krivdo storilca se presoja, ali so bili morebiti podani razlogi, ki njegovo krivdo izključujejo. Zakonsko določeni razlogi, zaradi katerih se storilec lahko ekskulpira krivde so neprištevnost, kjer morata biti v razmerju vzroka in posledice podana tako biološki pogoj, to je, da storilec ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti, kot tudi psihološki pogoj neprištevnosti, kjer morata biti izpolnjena tako zavestna kot voljna sestavina. Izključitvena razloga krivde storilca sta tudi neizogibna dejanska ali neizogibna pravna zmota. Storilec je v dejanski zmoti takrat, kadar ne ve kaj dela, ker ima napačne predstave o dejanskih okoliščinah, ki so znak kaznivega dejanja oziroma okoliščinah, ki bi izključevale protipravnost njegovega dejanja, če bi bile res podane, v pravni zmoti pa je storilec takrat, kadar ima storilec pravilno predstavo o dejanskih okoliščinah, vendar je zmotno prepričan, da je njegovo dejanje dovoljeno. Storilec se prav tako lahko ekskulpira krivde ob pogoju, da je ravnal v opravičljivi skrajni sili. Kadar storilec stori kaznivo dejanje ob prepričanju, da odvrača od sebe ali koga drugega istočasno nezakrivljeno nevarnost in če je ni bilo mogoče odvrniti drugače, mu namreč ni mogoče očitati, da pri varovanju svoje eksistence ni ravnal prav in zato je njegova krivda izključena.
Keywords: kaznivo dejanje, krivda, neprištevnost, dejanska zmota, pravna zmota, skrajna sila
Published: 27.10.2011; Views: 4683; Downloads: 834
.pdf Full text (352,38 KB)

54.
PRAVNO VARSTVO V PRIMERIH TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU
Uroš Jan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji (RS) lahko žrtve trpinčenja šele od leta 2007 in 2008 zahtevajo pravno varstvo. RS je članica treh pomembnejših mednarodnih organizacij: Evropske unije, Sveta Evrope in Mednarodne organizacije dela. Zato je morala izpolniti svoje obveznosti in uskladiti svoje pravo z direktivami in ostalimi akti organizacij, ki nakazujejo ureditev trpinčenja. Za to je poskrbel Državni zbor s spremembo zakonodaje na področju delovnega in kazenskega prava. Novela zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) strogo prepoveduje trpinčenje na delovnem mestu, delodajalcu pa nalaga določene obveznosti v zvezi s preprečevanjem le tega. Delodajalec je namreč delavcu odškodninsko odgovoren, če ne zagotavlja delovnega okolja brez trpinčenja. Trpinčenemu delavcu pa zakonodajalec olajša položaj tako, da v pravdi prevali dokazno breme na delodajalca. V primeru ko delodajalec ne sprejme ustreznih splošnih aktov, ki predvidevajo preprečevanje in ukrepanje, ko do trpinčenja pride, niti ne zagotovi ustreznega delovnega okolja brez trpinčenja, ga lahko inšpektor za delo oglobi. ZDR daje trpinčenemu delavcu tudi možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na delovnopravnem področju se zavzemata za delovno okolje brez trpinčenja še Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) in ravnokar sprejeti Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Nova kazenskopravna zakonodaja pa s prenovljenim Kazenskim Zakonikom (KZ-1) obravnava trpinčenje kot kaznivo dejanje. Zanj je zagrožena zaporna kazen tudi do treh let.
Keywords: trpinčenje na delovnem mestu, žrtev, povzročitelj, zakonodaja, pravno varstvo, odškodninska odgovornost, kaznivo dejanje.
Published: 22.09.2011; Views: 2559; Downloads: 322
.pdf Full text (573,39 KB)

55.
RAZLIKOVANJE MED DAVČNIM IZOGIBANJEM, DAVČNIM ZAOBIDENJEM IN DAVČNO ZATAJITVIJO V DAVČNEM IN KAZENSKEM PRAVU
Jože Kozina, 2011, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge bom predstavil osnovne značilnosti treh modalitet davčnega izmikanja, in sicer davčno izogibanje, davčno zaobidenje in davčno zatajitev. Glede na to, da so prehodi med njimi v vsakodnevni davčni praksi običajno zelo zastrti in nedefinirani bom poskušal na podlagi praktičnih primerov izpostaviti in ponazoriti tiste opredelilne elemente, ki so za vsako izmed njih najbolj tipični in s tem tudi prepoznavni. Strokovno pravilno, pravno argumentirano in čimbolj predvidljivo umeščanje konkretnih davčno dejanskih stanov iz davčnega vsakdana, je ključnega pomena tako z vidika pravne varnosti samega davčnega zavezanca kot tudi z vidika tistih subjektov, ki so z določitvijo njegove vsakokratne davčne obveznosti in umestitvijo njegovih siceršnjih ravnanj, usmerjenih v njihovo izmikanje, tako ali drugače neposredno povezani. Da bi bile njihove tovrstne odločitve čimbolj pravilne, zakonite in pravočasne, izpostavljam tudi izjemno velik pomen poznavanja za strokovno pravilen opis potrebnih zakonskih in dejanskih gradnikov davčno kaznivega dejanja, ki bi se morali zrcaliti v vsakokratnih kazenskih ovadbah davčnega organa in policije oziroma obtožnih aktih državnega tožilca.
Keywords: davčno izmikanje, davčno izogibanje, davčno zaobidenje, kaznivo dejanje davčna zatajitev, korporacijski davek, davek na dodano vrednost, dohodnina, davčni zavezanec, kazenaki pregon, opis kaznivega dejanja
Published: 11.05.2011; Views: 3518; Downloads: 888
.pdf Full text (1,09 MB)

56.
KAZENSKOPRAVNO VARSTVO V DELOVNIH RAZMERJIH
Vesna Rebernik Jamnik, 2011, master's thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji je delovnopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja zagotovljeno po delovnem, civilnem in kazenskem pravu. Problem, ki ga izpostavlja magistrsko delo v prvem poglavju, se nanaša na vprašanje, ali je kazenskopravno varstvo v delovnih razmerjih primerno in učinkovito, upoštevajoč, da je značilnost kazenskega prava represija, delovnega prava pa odnos zaupnosti, podrejenosti in lojalnosti. Magistrsko delo v drugem poglavju obravnava kazenskopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja po kazenskem zakoniku, in sicer normativno ureditev štirih kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, s prikazom obstoječe sodne prakse in primerjalnopravno ureditev. Novost v naši kazenski zakonodaji sta kaznivi dejanji šikaniranja na delovnem mestu in zaposlovanja na črno, ki sta tudi opisani. V zadnjih letih je nasilje na delovnem mestu postalo ena od največjih nevarnosti v delovnem okolju, s katero se srečuje vse več zaposlenih, kar je opisano v tretjem poglavju. V četrtem poglavju je predstavljen mobbing kot posebna oblika psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu, njegove pojavne oblike, vzroki zanj ter njegove posledice. Nekateri avtorji za izraz mobbing uporabljajo tudi izraz šikaniranje, v delovnopravni zakonodaji pa so ta izraz prevedli kot trpinčenje na delovnem mestu. V tem poglavju je tudi opisano pravno varstvo zaščite delavcev pred mobbingom v Evropski uniji in v Sloveniji. Zaposlovanje na črno je segment tako imenovane sive ekonomije. V Sloveniji je za leto 2004/05 delež sive ekonomije ocenjen na 27,4 % BDP, kar ima negativne posledice za celotno družbo. V petem poglavju so podrobneje predstavljene zakonske norme, ki opredeljujejo zaposlovanje na črno, službe za odkrivanje, preprečevanje in sankcioniranje zaposlovanja na črno.
Keywords: delovno pravo, kazensko pravo, kaznivo dejanje zoper delovno razmerje, mobbing na delovnem mestu, šikaniranje, trpinčenje, pravno varstvo, zaposlovanje na črno, sodna praksa
Published: 10.05.2011; Views: 4245; Downloads: 834
.pdf Full text (1,68 MB)

57.
MOŽNOSTI UPORABE PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPOV PRI ODKRIVANJU GOSPODARSKE KRIMINALITETE
Nedžad Žunić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Med različnimi družbenimi deviacijami je kriminaliteta najbolj nevaren odklonski pojav. Kriminalistika kot ena od znanosti, ki kriminaliteto preučuje, jo definira kot vsa kazniva dejanja storjena v določenem časovnem obdobju na določenem območju. Za potrebe omejevanja kriminalitete se vodi statistika odkritih kaznivih dejanj. Za interpretacijo statističnih podatkov uporabljamo pojme odkrita in prikrita kriminaliteta ter raziskana in neraziskana kriminaliteta. Prikrita kriminaliteta se imenuje tudi temno polje kriminalitete, neraziskani del odkrite pa sivo polje kriminalitete. Po kazenskopravni teoriji so kazniva dejanja v slovenskem pravnem sistemu najbolj nevarna oblika kaznivih ravnanj, drugi dve, glede družbene nevarnosti lažji obliki, pa so prekrški in disciplinski prestopki. Nekoč smo poznali še gospodarske prestopke, ki so bili pomembni zlasti za zatiranje gospodarske kriminalitete. Danes poznamo splošno uveljavljeno temeljno delitev kriminalitete na splošno, organizirano in gospodarsko. Med vsemi tremi je gospodarska najbolj podvržena spreminjanju pojavnih oblik v odvisnosti od družbenega in gospodarskega sistema v katerem se pojavlja. Njene pojavne oblike so odvisne tudi od veljavne zakonodaje, razvoja novih tehnologij in drugih dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko poslovanje. Njena značilnost je ne glede na okolje, v katerem se pojavlja, precejšnje t.i. temno polje, saj posledice tovrstnih kaznivih dejanj niso neposredno vidne, še zlasti pri kaznivih dejanjih, pri katerih ni oškodovanec fizična ali pravna oseba, temveč država. Zaradi njene specifičnosti je gospodarsko kriminaliteto težko odkriti, preiskovati in sankcionirati. Za odkrivanje in preiskovanje kriminalitete ima slovenska policija na razpolago zakonsko določena pooblastila, katera lahko delimo na splošna in posebna. Posebno skupino pooblastil, ki so načeloma tudi bistveno bolj učinkovita, imenujemo tudi prikriti preiskovalni ukrepi. Z njimi policija tudi občutno bolj grobo posega v temeljne ustavne pravice in svoboščine posameznikov proti katerim se uporabljajo, v primerjavi s t.i. splošnimi pooblastili. Zaradi njihove invazivnosti, jih v skladu z načelom sorazmernosti, ni dovoljeno uporabljati zoper vsa kazniva dejanja, temveč samo zoper taksativno določena težja kazniva dejanja. V preteklosti so se prikriti preiskovalni ukrepi zelo redko uporabljali za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Zaradi tega je nastal vtis, da med kaznivimi dejanji, ki sodijo v gospodarsko kriminaliteto, ni t.i. kataloških kaznivih dejanj, zoper katera zakon o kazenskem postopku dopušča uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. S ciljem preveriti upravičenost takšne ocene sta v diplomski nalogi predstavljena gospodarska kriminaliteta in prikriti preiskovalni ukrepi ter v zadnjem delu analizirane možnosti uporabe posameznega prikritega preiskovalnega ukrepa za preiskovanje kaznivih dejanj, ki sodijo v gospodarsko kriminaliteto.
Keywords: kriminaliteta, kaznivo dejanje, gospodarska kriminaliteta, kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, prikriti preiskovalni ukrepi, zakon o kazenskem postopku
Published: 15.12.2010; Views: 2799; Downloads: 425
.pdf Full text (512,92 KB)

58.
PRIMERJAVA STANJA GOSPODARSKEGA KRIMINALA EVROPE IN ZDA
Denis Holc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Današnji svet dosega visoko stopnjo tehnično-tehnološkega in gospodarskega razvoja, katerim pa na žalost sledi tudi hiter porast gospodarskega kriminala in prevar. Gospodarski kriminal je skupaj s kaznivimi dejanji zoper premoženje najpogostejša oblika kriminala. Ves ta gospodarski kriminal in prevare zmanjšujejo zaupanje ljudi v razna računovodska poročila, posledično pa se razne institucije in vlade trudijo povrniti to zaupanje z izboljševanjem in dopolnjevanjem zakonodaje, standardov in priporočil. V raziskavi Report to the Nation 2010 so ugotovili, da prevare povzročijo na globalni ravni organizacijam, izgubo 5. odstotkov letnih prihodkov, kar znese 2,9 bilijonov dolarjev. Povprečna izguba zaradi prevar je znašala 160.000 dolarjev, skoraj četrtina prevar pa je povzročila izgubo večjo od milijona. Najpogostejše vrste prevar so bile nezakonito prisvajanje sredstev, ki so se pojavljale v 90 odstotkih vseh primerov, so pa le te povzročile najmanjšo povprečno izgubo po primeru, ki je znašala 135.000 dolarjev. Najmanj pogoste so bile prevare prikrojevanja računovodskih poročil, vendar so te povzročile največjo izgubo, ki je v povprečju znašala več kot 4 milijone dolarjev. Nobena gospodarska panoga ni imuna na prevare, slednje pa so bile najpogostejše v bančništvu, proizvodnji in javnih administracijah. Prevare so najpogosteje odkrili s pomočjo namigov, v organizacijah, ki so uporabljale notranje kontrolne sisteme pa so izgube zaradi prevar občutno zmanjšale. Kot najpogostejši vzrok prevar se navaja življenje preko zmožnosti, ki se pojavi v kar 43 odstotkih primerov. Ugotovitve nakazujejo, da so male organizacije zaradi pomanjkanja notranjih kontrol, več krat žrtev prevarantov. Te prevarante so razporedili v tri kategorije (lastniki, vrhovno poslovodstvo in zaposleni), izmed katerih največ prevar storijo zaposleni, med tem ko pa največjo škodo s prevarami povzročijo lastniki. Večina vzorcev prevar je podobna ne glede na regijo v kateri se prevara pojavi, zato so tudi ukrepi preprečevanja in odkrivanja dokaj enotni. Kot najučinkovitejše orožje zoper prevare navajajo tako imenovane vroče liniji oziroma mehanizmi anonimnega sporočanja prevar. Kot zelo učinkovito, vendar ne popolno orožje zoper prevare so tudi notranje kontrole, ki jih delimo na kontrole preprečevanja in kontrole odkrivanja. Prevar se najverjetneje ne bo moglo nikoli popolnoma preprečiti oziroma se jim izognit, vendar pa lahko z ustreznimi mehanizmi in kontrolami delno preprečujemo njihov pojav in povzročene izgube.
Keywords: gospodarski kriminal, prevare, kaznivo dejanje, raziskava, izgube, računovodska poročila, preprečevanje in odkrivanje prevar, notranje kontrole
Published: 10.12.2010; Views: 1757; Downloads: 177
.pdf Full text (1,00 MB)

59.
PREKRŠKOVNI VIDIK KRŠENJA PRAVIL KONKURENČNEGA PRAVA V RS IN EU
Matej Bokalič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Delo pred bralcem želi celovito zajeti in predstaviti sankcije, ki sledijo kršenju pravil konkurenčnega prava, ter jih sistematično umestiti v posamezne pravne veje. Avtor ugotavlja, da je ureditev kršenja pravil konkurenčnega prava različna po posameznih pravnih sistemih in da sta ureditvi po predpisih Republike Slovenije in Evropske unije bolj prizanesljivi od ureditve v Združenih državah Amerike. Najtrdnejši argument za to je ameriška podreditev kršitve izključno pravilom kazenskega prava. Kazenskemu pravu je sicer podrejena kršitev tudi po slovenskem pravu, vendar je bistvena razlika od ameriške ureditve v tem, da taka ureditev ni izključna, saj je kršitev opredeljena tudi kot prekršek, kar je za zdaj v praksi edini način sankcioniranja. Sama praksa sankcioniranja kršitev s področja varstva konkurence se približuje ureditvi po pravu EU, ki kršitve podreja prekrškovnim pravilom. Glede odškodnin je najmilejša ureditev v RS, saj se omejuje na višino dejanske škode in izgubljeni dobiček, sodna praksa Sodišča EU dopušča kaznovalne odškodnine v državah članicah, ki so jih vpeljale v svoj nacionalni pravni red, medtem ko je kaznovalna odškodnina splošna značilnost ameriške ureditve. Bistveno pozornost avtor namenja prekrškovnemu vidiku kršitev in ugotavlja proevropsko agresivnost Zakona o prekrških in Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. S spremembo Zakona o prekrških se je predpisom s področja varstva konkurence široko odprla možnost visokih, nominalno nelimitiranih glob v odstotku letnega prometa, vendar avtor ugotavlja, da je od vseh predpisov s širšega področja varstva konkurence to možnost izkoristil le Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Čeprav visoke globe zagotavljajo močno generalno in specialno prevencijo, avtor opozarja na nezaželene posledice, kot sta ohromitev prihodkov v državni proračun in nevarnost plačilne nesposobnosti poslovnih subjektov. V sklopu smernic, po katerih organi varstva konkurence določijo višino globe, avtor ugotavlja bistveno večji niz pravil v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih skladno s členom 23 Uredbe št. 1/2003, ki jih uporablja Komisija, kot v Zakonu o prekrških, ki ga uporablja Urad za varstvo konkurence. Večji nabor je po mnenju avtorja dobrodošel za temeljito individualizacijo sankcije. Avtor pozornost usmerja v program prizanesljivosti kot enega novejših institutov, ki se uporablja samo kot sredstvo odkrivanja kartelov, in v sklopu katerega se prijavitelju odpusti plačilo globe ali se mu globa zmanjša. Na eni strani gre za domiselni institut z učinki razkrivanja in sankcioniranja kartelov, kar je vsekakor dobra lastnost tega programa, ki se prek prijave udeležencev kartela odraža v manjši potrebni aktivnosti in številčnosti organa varstva konkurence za zaznavanje kartelov ter posledično v nižjih stroških učinkovitega delovanja organa. Druga stran programa prizanesljivosti pa je možnost njegove zlorabe, ki bi lahko bistveno utrdila tržni položaj pobudnika kartela in prijavitelja v eni osebi in ki bi lahko s sankcioniranjem v kartelu prostovoljno udeleženih konkurentov na trg učinkovala negativno.
Keywords: KONKURENČNO PRAVO, SANKCIJA, KAZEN, ODŠKODNINA, PREKRŠEK, KAZNIVO DEJANJE, GLOBA, OMEJENA GLOBA, NEOMEJENA GLOBA, PROGRAM PRIZANESLJIVOSTI, ODPUSTITEV GLOBE, ZNIŽANJE GLOBE
Published: 19.11.2010; Views: 2609; Downloads: 383
.pdf Full text (737,00 KB)

60.
OSEBE OKUŽENE S HIV IN OBOLELE ZA AIDSOM-pravni in etični vidiki
Nina Makovec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Osebe, okužene s HIV in obolele za aidsom, predstavljajo eno izmed najranljivejših skupin, saj so v družbi zaradi svoje bolezni pogosto deležne negativnih odzivov in preziranja. Takšne osebe so skorajda v vseh segmentih družbe žrtve stigmatizacije in diskriminacije, kar nedvomno pomeni resno kršenje njihovih človekovih pravic. Diplomska naloga se na eni strani vsebinsko nanaša na situacije, v katerih se HIV pozitivna oseba znajde kot potencialna žrtev različnih kaznivih dejanj, zaradi narave virusa HIV pa so na drugi strani obravnavane tudi možne inkriminacije v zvezi z ogrožanji in okužbami s HIV ter njihove legitimacijske podlage. Obravnavane tematike sem se lotila zato, ker je po mojem mnenju to tisto področje, ki je v Sloveniji premalo raziskano in definirano, kajti vedno znova se v zvezi s to boleznijo zaradi njene specifičnosti pojavljajo številna vprašanja, ki sprožajo nove in nove dileme. Posameznikovo zdravstveno stanje je gotovo tista dobrina, v povezavi s katero je potrebno urediti veliko spektrov, med katerimi je gotovo pomembno izpostaviti pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov okuženega. Posebno področje zdravstvenega varstva in varovanje zasebnosti je sicer urejeno s predpisi in poklicnimi kodeksi, vendar tudi to prav zaradi specifičnosti, ki jo predstavlja okužba z virusom HIV, ni urejeno povsem absolutno. Tako torej ostajajo še odprta vprašanja, ki jih bo v prihodnosti potrebno čim prej urediti, saj je navsezadnje to bolezen, zaradi katere dnevno umre na tisoče ljudi in s katero se na žalost tudi čedalje pogosteje srečujemo.
Keywords: HIV/aids, okužene osebe, etika, kaznivo dejanje, diskriminacija, stigmatizacija, pravica do zasebnosti, poklicna molčečnost, pravice.
Published: 30.09.2010; Views: 3146; Downloads: 553
.pdf Full text (1,29 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica