| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 69
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
41.
PROBLEMATIKA DOKAZOVANJA GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ
Antonio Novak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko dokazovanja gospodarskih kaznivih dejanj, ki spadajo v pojem gospodarske kriminalitete. V uvodnem delu so tako predstavljene nekatere kriminološke teorije, ki se nanašajo nanjo in razmerje med gospodarsko kriminaliteto in kriminologijo ter kazenskim pravom. Nato je obravnavan sam pojem gospodarskega kaznivega dejanja v kontekstu splošnih elementov kaznivih dejanj. Poseben poudarek je namenjen elementom objektivnega pogoja kaznivosti, materialne protipravnosti in krivde, saj imajo slednji svoje specifike na področju gospodarskih kaznivih dejanj, kar pomembno vpliva tudi na njihovo dokazovanje. Dokazni postopek je po svoji logični zgradbi zahtevno procesnopravno opravilo, ki združuje uporabo dejanskih ugotovitev iz zunanjega materialnega sveta ter uporabo procesnih pravil in materialnega (kazenskega) prava na slednje. Pri tem se v okviru gospodarskih kaznivih dejanj pojavljajo določene posebnosti v odnosu do dokazovanja njihovih temeljnih elementov in zakonskih znakov posameznih kaznivih dejanj. Še posebej je v tem kontekstu aktualno pravilo proste podjetniške presoje in uporaba nekaterih ugotovitev civilnega prava, ki lahko kot tihe blanketne norme služijo predvsem v utemeljitev naklepa storilcev gospodarskih kaznivih dejanj, kar je pogosto izjemno težek element z vidika dokazovanja. Navedeno je v nadaljevanju diplomskega dela aplicirano in analizirano preko izbranih kaznivih dejanj, še posebej upoštevaje sodno prakso kot pogosto temeljnega in resničnega odraza ter analize uporabe zakonskih pravil v praksi.
Keywords: gospodarsko kaznivo dejanje, formalno dokazovanje, povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, poslovna goljufija, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pravilo proste podjetniške presoje, naklep, indici, posredno dokazovanje
Published: 07.10.2014; Views: 1325; Downloads: 280
.pdf Full text (525,83 KB)

42.
FORMALNA DOKAZNA PRAVILA (S POUDARKOM NA DOKAZOVANJE S PRIVILEGIRANIMI PRIČAMI)
Branimir Šijanec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Dokazovanje kaznivih dejanj se začne s fazo odkrivanja kaznivih dejanj v predkazenskem postopku, ko policija z uporabo formalnih in neformalnih preiskovalnih dejanj zbira dokazno gradivo za kasnejše faze kazenskega postopka. Ta začetna faza kazenskega postopka je izjemno pomembna za sam nadaljnji potek kazenskega postopka, saj se lahko s kvalitetnim in kolikor je mogoče obširnim dokaznim gradivom v konkretni kazenski zadevi vpliva na končni izid kazenskega postopka. Fazi odkrivanja kaznivega dejanja in storilca sledi faza pregona kaznivega dejanja, kjer ima osrednjo vlogo procesni subjekt, ki je s strani države pooblaščen za pregon storilca kaznivega dejanja. Državni tožilec, ki je kot državni organ pooblaščen za pregon kaznivih dejanj, je od vseh udeležencev kazenskega postopka edini ves čas v stiku z dokaznim gradivom, katerega mora skrbno pretehtati in nato oceniti, ali bo prispevalo k cilju, h kateremu mora glede na funkcijo pregona kaznivih dejanj in storilca stremeti. Njegov cilj mora biti glede na njegovo funkcijo uspeh v kazenskem postopku, ki je dosežen z obsodilno sodbo. V slovenskem kazenskem pravu poznamo mešani tip kazenskega postopka, v katerega se je vneslo več elementov kontradiktornosti, značilnih za akuzatorni oz. adversarni model kazenskega postopka. V tem tipu kazenskega postopka državni tožilec in obramba kot stranki v kazenskem postopku, v fazi preiskave in kasneje na glavni obravnavi predlagata dokaze, za ugotavljanje dejstev na katere se sklicujeta. Glede na svojo funkcijo v kazenskem postopku, nosi dokazno breme državni tožilec, ki bo predlagal tiste dokaze, kateri bodo podlaga obsodilne sodbe. Povsem nasprotno vlogo od državnega tožilca ima obramba, ki mora argumentirano zavračati utemeljenost obtožbe v skladu z lastno obrambno strategijo, za kar mora imeti obramba tudi ustrezne institute. Te institute in pravna pravila mora zagotoviti zakonodajalec, saj se z njimi zagotavlja karseda enakovreden in pošten boj. Medtem ko se v fazah postopka pred glavno obravnavo zagotavljajo dokazna sredstva, se procesna dejanja dokazovanja opravljajo na glavni obravnavi, kot osrednji fazi kazenskega postopka, ki se konča z izrekom sodbe. Na glavni obravnavni je dominus litis postopka sodišče, ki izvaja dokaze na podlagi lastnih spoznavnih potreb ter nosi dokazno breme subsidiarno. Sodišče v postopku dokazovanja pretrese vsa dejstva, za katera misli, da so potrebna za pravilno presojo in ugotavljanje dejanskega stanja. Na podlagi dokazovanja s pomočjo dokaznih sredstev, iz katerih sodišče črpa dokazno gradivo, se sodišče prepriča o obstoju ali neobstoju pomembnih dejstev. Po končani glavni obravnavi sodišče namreč na podlagi psihološke dokazne ocene presodi o dokaznem gradivu in odloči s sodbo. Po načelu proste presoje dokazov je pri izbiri dokaznih sredstev ter pri dokazni oceni prosto formalnih dokaznih pravil. Pri tem je omejeno z dokaznimi prepovedmi, s katerimi se sodišču prepoveduje, da bi oprlo sodbo na nedovoljene dokaze, pridobljene s kršitvijo temeljnih človekovih pravic in svoboščin ali pridobljene s kršitvijo določb Zakona o kazenskem postopku, kadar ta določa, da se sodba nanje ne sme opreti. Seveda tudi ni dovoljeno opreti sodbe na dokaze pridobljene na podlagi nedovoljenih dokazov. Vsi takšni dokazi se izločijo in tako sodišče pri odločanju vendarle ni prosto pravnih omejitev, s čimer se pomembno omejuje načelo proste presoje dokazov in načelo iskanja resnice. Načelo iskanja resnice je omejeno tudi s pravicami nekaterih oseb, da lahko odklonijo pričevanje. To so osebe, ki so oproščene dolžnosti pričevanja zaradi varovanja družinskega življenja in preprečevanja moralne dileme ali govoriti resnico ter s tem ustvarjati konflikte med bližnjimi ali pa ne izpovedati po resnici. V primeru teh oseb in v primerih, ko med osebami obstoji pravno priznan odnos zaupanja, se mora načelo iskanja resnice umakniti procesni volji oseb, da ne bodo pričale, s čimer se omejuje spoznavni krog dokaznih sredstev za ugotavljanje dejanskega
Keywords: predkazenski postopek, kazenski postopek, dokazovanje, dokazno sredstvo, dokaz, dokazne prepovedi, kaznivo dejanje, izločitev nedovoljenih dokazov, privilegirane priče, odpoved pričevanju
Published: 07.05.2014; Views: 2266; Downloads: 393
.pdf Full text (802,77 KB)

43.
RAZNOLIKOSTI, SKLADNOSTI IN SINERGIJA NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI FORENZIČNEGA RAČUNOVODSTVA
Barbara Javornik, 2014, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je preučiti skladnosti, raznolikosti ter sinergijo notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. Notranjerevizijska dejavnost je v Sloveniji že v zreli fazi, medtem ko je dejavnost forenzičnega računovodstva nova dejavnost, torej je v fazi razvoja. Tema, primerjava skladnosti, raznolikosti in sinergija notranjerevizijske dejavnosti ter dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki je predmet te naloge, je v dosegljivi literaturi manj obravnavana. V prvem delu naloge preučujemo teoretične izsledke o izbranih dejavnostih ter prispevamo teoretični pogled na gospodarski kriminal. V drugem delu magistrske naloge obravnavamo analizo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen nosilcem notranjerevizijske dejavnosti in dejavnosti forenzičnega računovodstva. V teoretičnem delu smo opredelili notranjerevizijsko dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva ter bistvene značilnosti gospodarskega kriminala. Poslužili smo se domače in tuje literature, tuje predvsem pri dejavnosti forenzičnega računovodstva, ki v Sloveniji še ni razvita tako, kot drugje. Opredelili smo naloge dejavnosti, odgovornosti, značilnosti, nosilce dejavnosti ter uporabnike njihovih storitev. Nadalje smo pomembne podatke obeh dejavnosti primerjali ter podali analizo in sintezo o skladnosti, raznolikosti in sinergiji med dejavnostjo forenzičnega računovodstva in notranjerevizijsko dejavnostjo. V drugem delu magistrske naloge smo preverili mnenje anketiranih notranjih revizorjev ter forenzičnih računovodij. Sestavili smo kratek anketni vprašalnik ter ga razposlali notranjih revizorjem, njihove elektronske naslove smo pridobili iz spletnih strani Slovenskega inštituta za revizijo. Anketiranci iz področja dejavnosti forenzičnega računovodstva so predvsem zaposlenci na Ministrstvu za notranje zadeve, kjer v okviru Policije deluje oddelek Sektor za gospodarsko kriminaliteto, ki se ukvarja s preiskovanjem težjih oblik gospodarskega kriminala, s korupcijo, s poslovnim in javnim sektorjem ter s finančno kriminaliteto in pranjem denarja. Podatki pridobljeni s pomočjo ankete so nam služili za preverjanje štirih hipotez, ki smo si jih zastavili na začetku magistrske naloge. Postavljene hipoteze smo preverjali s pomočjo podatkov o frekvenčni porazdelitvi odgovorov ter s pomočjo t-testa. Analizi sta bili opravljeni v programu Excel, ki z dodatkom Data Analysis omogoča analiziranje statističnih podatkov ter v SPSS-u. V magistrski nalogi smo si zadali štiri hipoteze. H1: Dejavnost forenzičnega računovodstva in notranjerevizijska dejavnost sta dve različni dejavnosti. Hipotezo H1 smo preverili s frekvenčno porazdelitvijo in t-testom ključnih delovnih ciljev ter s t-testom pogostosti opravljanja preiskav in koristi delovanja dejavnosti. Hipotezo H1 nismo potrdili, saj se v praksi še ne kažejo jasne opredelitve ključnih ciljev in koristi ene in druge dejavnosti. H2: Vzpostavljen in delujoč sistem notranjih kontrol za preprečevanje in odkrivanje prevar je ključni element identifikacije gospodarskega kaznivega dejanja. Hipotezo H2 smo testirali s frekvenčno porazdelitvijo ter jo tudi potrdili. H3: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na uspešnost poslovanja podjetij. Hipotezo H3 smo testirali s t-testom ter jo tudi sprejeli, saj je aritmetična sredina vseh odgovorov anketiranih oseb jasno pokazala pozitivne sinergijske učinke delovanja na uspešnost poslovanja podjetja. H4: Notranjerevizijska dejavnost in dejavnost forenzičnega računovodstva imata ob medsebojnem sodelovanju pomembne pozitivne sinergijske učinke na učinkovito obravnavo gospodarskih kaznivih dejanj. Hipotezo H4 smo testirali s t-testom, dobljene rezultate pa so potrdili tudi izračuni aritmetičnih sredin odgovorov anketiranih oseb. Izbrana tema je sicer odziv na aktualno dogajanje, saj dejavnost forenzičnega računovodstva v Sloveniji dobiva vedno večji pomen. Znanje forenzi
Keywords: Forenzično računovodstvo, notranja revizija, prevara, korupcija, gospodarski kriminal, notranji revizor, forenzični računovodja, obvladovanje tveganj, ocena tveganj, sistem notranjih kontrol, tveganje, notranji nadzor, notranje kontrole, preprečevanje prevar, odkrivanje prevar, kaznivo dejanje, etičnost, morala, dejavnost, dejavnost forenzičnega računovodstva, notranjerevizijska dejavnost.
Published: 10.03.2014; Views: 2047; Downloads: 417
.pdf Full text (1,67 MB)

44.
POVZROČITEV PROMETNE NESREČE IZ MALOMARNOSTI PO KZ IN KZ-1
Saša Likar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Avtorica v diplomski nalogi predstavlja kazniva dejanja zoper varnost cestnega prometa v slovenskem pravnem redu iz leta 1994 ter primerja to ureditev z zdaj veljavnim pravnim redom. Posebej se je posvetila kaznivemu dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in kaznivemu dejanju predrzne vožnje v cestnem prometu oziroma nevarni vožnji v cestnem prometu. Za lažje razumevanje je predstavljen zgodovinski razvoj kazenskega prava in razvoj določil o varnosti cestnega prometa. Drugi del diplomske naloge se nanaša na pojem kaznivega dejanja, pojem krivde in njene oblike, ki so nujni za razumevanje kaznivih dejanj v cestem prometu. Prav tako pa so predstavljena tudi malomarnostna kazniva dejanja. Tretji del diplomske naloge je namenjen 31. poglavju Kazenskega zakonika, ki nosi naslov: Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa in obsega naslednja kazniva dejanja: povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1), predrzna vožnja v cestnem prometu (324. člen KZ-1), ogrožanje posebnih vrst javnega prometa (325. člen KZ-1), ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom (326.člen KZ-1), opustitev nadzorstva v javnem prometu (327. člen KZ-1), zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči (328. člen KZ-1), ugrabitev letala ali ladje (329. člen KZ-1), napad na varnost zračnega prometa (330. člen KZ-1) ter uničenje in ostranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa (331. člen KZ-1). Podrobneje je opisano kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti v KZ/94 (325.člen) in KZ-1B (323. člen), kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu iz KZ-1 (324.člen) ter kaznivo dejanje nevarne vožnjo v cestnem prometu iz KZ-1B (324. člen). V zadnjem delu diplomske naloge je avtorica primerjala ureditev teh kaznivih dejanj v Kazenskem zakoniku iz leta 1994, Kazenskem zakoniku iz leta 2008 (KZ-1) ter novelo KZ-1B, ki je pričela veljati leta 2012.
Keywords: Kaznivo dejanje, krivda, povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, predrzna vožnja v cestnem prometu, nevarna vožnja v cestnem prometu
Published: 10.01.2014; Views: 3704; Downloads: 443
.pdf Full text (684,34 KB)

45.
VPLIV GOSPODARSKE RECESIJE NA POJAV GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ
Aleksander Hajšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kriminal oziroma v širšem pojmu kriminaliteta je dejavnost, ki zajema vsa začeta ali storjena kazniva dejanja. Neskladje interesov med družbo in izvedenih nesprejemljivih dejanj – kaznivih dejanj posameznikov, ki se hočejo s temi dejanji okoristiti, privedejo v družbi do zgražanj, strahu, nejevolje. Posledično pa si družba želi, da se takšnega posameznika odstrani iz njihovega okolja. Okolje in okoliščine, ki privedejo človeka, da stori kaznivo dejanja, so pa različne. Še posebej pri gospodarskih kaznivih dejanjih storilec iz koristoljubja izkoristi podane dejavnike in okoliščine za dosego lastnega cilja, ki je kazniv. S tem se postavlja vprašanje, ali so v času gospodarske rasti gospodarska kazniva dejanja redkejši pojav kot v času recesije in ali je res recesija še tisto dodatno dejstvo, ki spodbuja človeka k negativnim ravnanjem tako za okolico kot za soljudi. Preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj ni samo v domeni organov pregona in pravosodja, ampak nas vseh, s tem, da se zavemo, da je varnost dobrina, za katero moramo skrbeti vsi.
Keywords: - kriminal - kaznivo dejanje - poslovna goljufija - gospodarska recesija - gospodarska rast
Published: 08.01.2013; Views: 961; Downloads: 103
.pdf Full text (783,76 KB)

46.
KAZNIVO DEJANJE KRŠITVE DRUŽINSKIH OBVEZNOSTI
Jernej Španinger, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti in kaznivo dejanje nasilja v družini sta pereča pojava naše družbe, ki glede na aktualno gibanje življenja naraščata ali ostajata v istem obsegu, vsekakor pa ne stagnirata. V sodobni družbi je vedno manj zakonskih zvez, vedno več partnerjev živi v zunajzakonskih skupnosti, vedno bolj množičen pa postaja tudi pojav istospolnih partnerskih zvez. Kljub temu, da je zakonskih zvez za več kot 10 odstotkov manj kot pred petdesetimi leti, je za 100 odstotkov več ločitev, glede na število ločitev pred petdesetimi leti. Vse navedeno pripomore h kaznivim dejanjem kršitve družinskih obveznosti, kajti če ne bi bilo ločitev in razvez, tudi ne bi bilo kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, saj ta institut ne bi bil potreben, kadar bi vsi člani družine živeli skupaj pod eno streho in spoštovali medsebojne pravice ter obveznosti. K temu kaznivemu dejanju pripomore tudi vedno več zunajzakonskih skupnosti, ki niso registrirane pri nobenem pristojnem organu in tako predvsem ob njenem razpadu ostanejo otroci nezavarovani, v kolikor sami oziroma starš pri katerem so, ne sproži postopka za preživljanje otroka, tudi s strani drugega starša. Družinske obveznosti se kršijo tudi z zanemarjanjem družinskih članov, ki sami ne morejo skrbeti zase, če se jih pusti v težkem položaju iz katerega se sami ne morejo izkopati. Najhuje pa je, ko se s kaznivim dejanjem zanemarjanja otroka in surovega ravnanja kršijo otrokove pravice in svoboščine. Do tega kaznivega dejanja prihaja predvsem takrat, ko starši ali druga odrasla oseba, ki ima pravice in dolžnosti do otroka, le-tega zanemari ter hudo krši svoje obveznosti, še posebej če to stori z dejanjem, ki je škodljivo za otrokov nadaljnji razvoj ali z njim surovo ravna ali ga trpinči. Kaznivo dejanje pomeni tudi nasilno ravnanje v družini, ki je novo kaznivo dejanje in tako izločeno iz kaznivega dejanja nasilništva. Tukaj gre predvsem za pretepanje družinskih članov, omejevanje svobode, siljenje k delu, spravljanje v manjvreden položaj, zaničevanje in tudi spolno nasilje je prisotno v družinskem življenju. Ljubezen, spoštovanje, enakost, sreča so najpomembnejše vrline družinskega življenja. Ker k temu stremim in ker si želim, da v družinah ne bi bilo trpljenja, nasilja, trpinčenja, zanemarjanja, poniževanja, ampak da bi prišle na dan prej naštete vrline, sem se tudi odločil, da to problematiko raziščem v svojem diplomskem delu. V anketi sem poskušal ugotoviti, katere so najbolj pogoste oblike kaznivih dejanj zoper družinske člane, poskušal sem poiskati pomanjkljivosti v sistemu družinskega in kazenskega prava, ki se tičejo obravnavane tematike, ter opozoriti nanje in nenazadnje sem predlagal tudi določene izboljšave, ki bi, po mojem mnenju, lahko zagotovile lepši jutri družinskega življenja. Morda s tem diplomskim delom odprem oči kakšni žrtvi, da spozna kaj so njene pravice in kje jo zakon varuje, morda kakšen predlog uporabi celo zakonodajalec, če pa mi s svojim diplomskim delom uspe opozoriti na anomalije, ki se dogajajo v družinskem okolju in se zaradi tega začne govoriti o problematiki, ki je v sodobnem življenju tabu tema ter se posledično začnejo stvari obračati na bolje, je namen mojega diplomskega dela dosežen.
Keywords: Kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti, kaznivo dejanje zanemarjanja otroka in surovo ravnanje, kaznivo dejanje neplačevanja preživnine, kaznivo dejanje nasilja v družini, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, ločitev, partner, starš, otrok
Published: 14.12.2012; Views: 2222; Downloads: 244
.pdf Full text (478,68 KB)

47.
ETIČNI PROBLEMI PRI PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPIH
Vesna Mazgan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V prvem poglavju sem se dotaknila pojma prikritih preiskovalnih ukrepov, njihovih splošnih značilnosti in vrst, opredelila sem odredbodajalce za posamezne ukrepe in zakonsko določene pogoje za njihovo uporabo in izvajanje. Drugo poglavje je namenjeno opredelitvi pojma etike. Dotaknila sem se tudi policijske etike kot zvrsti uporabne etike ter na kratko opisala slovenski kodeks policijske etike. V tretjem poglavju sem obravnavala etične probleme, ki se nanašajo na prikrito preiskovanje (uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov). Obravnavala sem tri splošna vprašanja oziroma dileme, ki se ob tem vzpostavljajo, hkrati pa sem ukrepe razdelila na dve kategoriji – na ukrepe, ki pomenijo navidezno kaznivo dejanje in ukrepe, ki posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Keywords: prikriti preiskovalni ukrepi, policijska etika, kodeks policijske etika, etične dileme pri prikritem preiskovanju, navidezno kaznivo dejanje, poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Published: 14.12.2012; Views: 1593; Downloads: 136
.pdf Full text (884,21 KB)

48.
IZDELAVA ORGANIZACIJSKEGA MODELA UPRAVLJANJA S PROBLEMATIKO KAZNIVIH DEJANJ NAPADOV NA POLICISTE
Srečko Felix Krope, 2012, dissertation

Abstract: V teoretičnem delu disertacije predstavljamo organiziranost slovenske policije in zgodovinski razvoj policijske organizacije in njenih oblik v svetu in na Slovenskem. Navajamo povzetke zgodovinskega dela od orožništva naprej, do delovanja slovenske policije po drugi svetovni vojni do samostojnosti države. Nadaljujemo s prikazom njene organiziranosti v novejšem času, kamor vključujemo izobraževalni sistem. Nekoliko podrobneje navajamo naloge policije, njena pooblastila s temeljnimi načeli za uporabo policijskih pooblastil in prisilnih sredstev. Orišemo tudi urejenost varovanja človekovih pravic v postopkih s policijo. Podrobneje pojasnjujemo razlike posameznih kaznivih ravnanj, zlasti prekrškov in kaznivih dejanj, ter navajamo bistvene elemente kaznivih dejanj, ki jih v Policiji štejejo med kazniva dejanja napadov na policiste. Pregledno predstavimo tudi dosedanja proučevanja obravnavanega področja v Sloveniji in v tujini. V empiričnem delu disertacije proučujemo okoliščine napadov na policiste v Sloveniji, predvsem sredstva napada, kraj, čas, področje dela in prisotnost tretjih oseb pri izvršitvi kaznivih dejanj napadov na policiste. Na podlagi teh dejavnikov izdelamo model za upravljanje s problematiko kaznivih dejanj napadov na policiste, ki vsebuje organizacijske in tudi situacijske ukrepe za zmanjšanje števila napadov na policiste. Organizacijski ukrepi obsegajo dejavnike, kot so način usposabljanja, razporejanja na delo, uporaba zaščitne opreme in ukrepe v primeru storjenih napadov na policiste. Empirični del disertacije temelji na raziskavi, ki vključuje 363 podanih kazenskih ovadb na okrožna državna tožilstva v Sloveniji za obdobje 2005 in 2006. Organizacijski model upravljanja s problematiko kaznivih dejanj napadov na policiste preverimo s pomočjo spletne ankete v maju in juniju 2009, kjer na podlagi 106 izpolnjenih spletnih anket pridobimo mnenje javnosti o predlaganem organizacijskem modelu. S prilagojeno spletno anketo pridobimo tudi mnenje 53 sindikalnih zaupnikov policije o predlaganem modelu. Ugotavljamo, da je bilo v obravnavanem obdobju skupaj 531 žrtev − policistov, od tega 514 ali 96,8 odstotka moških in 17 ali 3,2 odstotka žensk v starosti od 21 do 50 let. Največ napadenih policistov ima 5 let efektivne delovne dobe. Daljši delovni staž, kot ga imajo policisti, manj so ogroženi oziroma bolj se zmanjšuje stopnja potencialnih žrtev. Po številu napadenih policistov so v vrhu policisti iz Policijske uprave Ljubljana, kjer je tudi največ policistov v Sloveniji in obravnavajo največ varnostnih dogodkov. Na drugem in tretjem mestu sta Policijska uprava Novo mesto in Nova Gorica, pred drugo največjo Policijsko upravo Maribor. Izdelan organizacijski model za upravljanje s problematiko kaznivih dejanj napadov na policiste je usmerjen v ustrezno sestavo patrulj, ustrezno tehnično opremo in uporabo zaščitnih sredstev pri delu ter na psihosocialno pomoč policistom v primeru, da so bili napadeni pri opravljanju uradnih nalog. Javnost je predlagani organizacijski model ocenila kot ustrezen in ga na petstopenjski lestvici ocenila s povprečno oceno 3,20.
Keywords: organizacijski model, izobraževalni model, izobraževanje in usposabljanje, policija, napadi na policiste, ogroženost policistov, policijska pooblastila, policijski postopek, prisilna sredstva, kaznivo dejanje, izobraževanje in usposabljanje policistov, javnost
Published: 13.11.2012; Views: 1744; Downloads: 338
.pdf Full text (3,67 MB)

49.
Prometna kriminaliteta in najhujši prometni prekrški v policijski praksi
Igor Kavaš, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Kazenskopravni in prekrškovni vidiki cestnega predmeta, za katera lahko rečemo, da sta danes s policijskega vidika že kar kompleksna in obsežna vsebina, ne samo po kvantiteti sprejetih predpisov na tem področju, ampak tudi po vsebinskem poznavanju materije, so dovolj dober razlog za obravnavo v diplomskem delu. Nenazadnje tematika zadeva tudi širši krog ljudi, ki so vsakodnevni udeleženci v cestnem prometu, zato bodo predstavljeni problemi in na koncu nakazane rešitve služile tako strokovni kot laični javnosti. Obravnava tematike, ki bo zajemala le del prometno varnostne zakonodaje, to pa je del najhujših kaznivih dejanj in prekrškov s področja varnosti cestnega prometa ter s tem povezanih posledic za storilce, je toliko bolj zanimiva, saj se je v policijski praksi ravno na teh področjih tako zakonodaja kot sodna praksa v zadnjih letih najbolj spreminjala, lahko pa rečemo, da tudi izoblikovala določene temelje. Skušal bom z vidika moje poklicne policijske poti tako kritično, kot tudi objektivno opredeliti probleme in podati rešitve, ki so se pokazale v praksi na tem področju. Zaradi nenehnega prilagajanja slovenske zakonodaje s področja varnosti cestnega prometa aktualnim mednarodnim trendom, s ciljem doseči strokovno in učinkovito obravnavo storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, je tematika zame še toliko bolj zanimiva za obravnavo, saj v praksi ni zaslediti podobnega gradiva oziroma virov, ki bi na način, kot si želim, v neki zaokroženi celoti obravnavali to tematiko.
Keywords: kaznivo dejanje, policija, policijska praksa, prometna kriminaliteta, prometna nesreča, prometni prekršek
Published: 13.09.2012; Views: 1230; Downloads: 320
.pdf Full text (370,71 KB)

50.
DOMNEVA NEDOLŽNOSTI IN OBRNJENO DOKAZNO BREME
Nina Požar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Institut obrnjenega dokaznega bremena je eno izmed sredstev v boju zoper vse vrste organiziraga kriminala. Ta oblika kriminala prinaša velikanske zaslužke kriminalnim združbam in posameznikom. S tako pridobljenim premoženjem si večajo ekonomsko moč, ki jo tudi izrabljajo za uveljavljanje lastnih interesov v gospodarstvu in politiki. Tako postavljajo organe pregona v podrejeni položaj, zato le-ti iščejo vedno nove načine omejevanja tovrstne kriminalitete doma in tudi na mednarodni ravni. Vrsta mednarodnih aktov postavlja odvzem premoženjskih koristi storilcem kriminalnih dejanj v ospredje na načelni ravni, kot tudi na ravni konkretnih zahtev po uzakonitvi ustaljenih postopkov. Pri nas in tudi v drugih državah je znano, da se sojenje osebam za kazniva dejanja, ki prinašajo velike dobičke, ni prav dosti dotaknilo njihovega premoženja. Cilj instituta obrnjenega dokaznega bremena je, da osumljeni izgubi svoje premoženje, če ne more dokazati, da ga je pridobil na zakonit način in tudi poravnal obveznosti do države. Z institutom obrnjenega dokaznega bremena pa se posega v temeljna načela kazenskega postopka, predvsem v domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in načelo enakosti orožij. Domneva nedolžnosti je ena izmedtemeljnih načel kazenskega postopka, ki je v pravnem redu Republike Slovenije postavljen na raven ustavne pravice, vsebuje pa jo tudi Zakon o kazenskem postopku. Načelo domnevne nedolžnosti (presumpcija) je danes temelj vsakega civiliziranega pravosodja.
Keywords: Kljucne besede: obrnjeno dokazno breme, domneva nedolžnosti, kaznivo dejanje, organiziran kriminal, zaplemba, odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, enakost orožij.
Published: 01.08.2012; Views: 5372; Downloads: 685
.pdf Full text (736,93 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica