| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 69
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
31.
Presoja inovativnosti menedžerjev s kazenskopravnega vidika kot bistvenega kriterija družbene odgovornosti
Zoran Cunk, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Zgodovinskost človeka je obenem podoba njegove ustvarjalnosti, ki predstavlja izraz človekove specifične lastnosti. Ustvarjalnost pa je potrebno tudi vrednotno ocenjevati (v dobrobit človeštva) v skladu z zakonom zadostne in potrebne celovitosti skozi prizmo njenega doprinosa k doseganju celovite družbene odgovornosti in ne samo njenega enostranskega dela, gospodarjenja. Gospodarjenje je rezultat človekove ustvarjalnosti, hkrati pa predstavlja področje možne (in zahtevane) človekove ustvarjalnosti, saj je ustvarjalnost izhodišče in predpogoj za razvoj racionalnega gospodarjenja. Prav v procesu gospodarjenja se je potrebno izogniti utečeni miselnosti, vedno istemu, delnemu pogledu na določeno ekonomsko odločitev in ponavljajočemu se ekonomskem procesu izvajanja točno določenih korakov procesa gospodarjenja. Ekonomskega dogajanja v vseh štirih fazah gospodarjenja pa človek ne prepušča zgolj in samo »hladni« ekonomski logiki (četudi ima ta tudi normativno plat). V procesu gospodarjenja so se tako izoblikovali kriteriji, ki sicer praviloma ne sodijo na področje »čiste« ekonomske teorije, pa vendar dajo vsaki ekonomski odločitvi bistveno težo, saj predstavljajo vrednostni kriterij, ki pa ekonomski odločitvi doda, potrdi ali odvzame končni cilj - dobiček ali korist: etika in morala, pravo in družbena odgovornost. Z razvojem gospodarjenja so med ekonomskimi subjekti nastajala in obstajala vedno kompleksnejša obligacijska razmerja, ki jih je v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih urejalo pravo. Poudariti je potrebno, da smejo in morajo (upoštevaje načelo racionalnosti ekonomskih subjektov celo morajo) ekonomski subjekti do pravnih norm zavzeti samo dve diametralno skrajni stališči: ravnajo v skladu z določili pravnih aktov, oziroma zavestno ravnajo v nasprotju z njimi. V procesu gospodarjenja se namreč z ekonomskega vidika lahko pojavi inovacija, ki da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo učinkovitosti in uspešnosti (dobiček ali korist), vendar pa je z vidika družbene odgovornosti nesprejemljiva, z njenega ožjega vidika – pravnega, pa je lahko celo nelegalna, zato lahko da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo nelegalnosti in s tem potrjene družbene nesprejemljivosti. Postopek opredeljevanja (ne)legalnosti je dolg in zahteven, zaradi česar ima (morda inovativna) ekonomska rešitev z vidika kazenskopravne ustreznosti ves čas status kvaziinovativnosti do dokončne odločitve pristojnega organa (pravnomočne sodbe v imenu ljudstva), s tem pa vprašanje opredeljevanja kvaziinovativnosti še ni zaključeno. Dokončna opredelitev kvaziinovativnosti je namreč mogoča šele ob celostni primerjavi ekonomskih in pravnih vplivov na kvaziinovacijo in končni odločitvi (ekonomski oceni) o njeni dokazani koristni novosti. Kazensko pravo kot skupek pravnih pravil določa vsebino, obseg in način udejstvovanja državne kaznovalne pravice. Kršenje kazenske zakonodaje je temeljna značilnost družbenega in individualnega pojava. V nekaterih skupinah socioloških teorij kriminalitete pa je mogoče razbrati tudi to, da so vzroki za pojav kriminalitete v temeljnem ekonomskem problemu gospodarjenja. Gospodarsko kazensko pravo (kot del kazenskega prava) je formalno gledano le pravni odziv na gospodarsko kriminaliteto, ki predstavlja celoto v določenem času in na določenem območju izvršenih kaznivih dejanj znotraj širše sfere gospodarstva. Gospodarsko kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon, ko je posredno ali neposredno ogrožena pravna vrednota in dobrina iz sfere gospodarstva, določa kot kaznivo dejanje ter hkrati določa njegove znake in kazen zanj. Z našega vidika lahko nesporno opredelimo, da je gospodarsko kaznivo dejanje potrjeno nelegalna rešitev temeljnega ekonomskega problema, še vedno pa je iz ekonomskega vidika lahko inovativna.
Keywords: Menedžer, kvaziinovacija, krimonomika, kaznivo dejanje, individualna integriteta subjektov, obča konsistentnost podjetja, univerzalna dialektična teorija sistemov
Published: 04.10.2016; Views: 1027; Downloads: 109
.pdf Full text (2,79 MB)

32.
Obstoj znakov kaznivega dejanja, ki pomeni kršitev pogodbene oziroma druge delovne obveznosti kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu
Vida Borovinšek, 2016, master's thesis

Abstract: Izredna odpoved PZ je skrajni ukrep, ki je na razpolago tako delodajalcu kot tudi delavcu. Gre za prenehanje PZ po hitrem postopku, zaradi obstoja utemeljenega zakonskega razloga, ki nadaljevanja delovnega pogodbenega razmerja več ne omogoča, niti do poteka odpovednega roka. Med utemeljene zakonske razloge na strani delavca prištevamo tudi kršitev pogodbene oziroma druge delovne obveznosti s strani delavca, ki izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja. Zaradi lažjega razumevanja problematike izpostavljene v tej magistrski nalogi sem najprej raziskala pomen pogodbenosti delovnih razmerij in same pravne narave PZ. Za lažje prepoznavanje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti delavca, sem podrobno izpostavila vse pogodbene obveznosti delavca, ki jih pogodbeni stranki dogovorita v PZ, kot tudi druge obveznosti, med katere spadajo obveznosti delavca, ki izhajajo iz delovne zakonodaje (zakoni, podzakonski akti,….) in iz kolektivnih pogodb. Samo v primeru, če obe pogodbeni stranki dobro poznata medsebojne obveznosti, lahko prepoznata tudi njihove kršitve. Izpostavljena problematika v tej magistrski nalogi povezuje področje delovnega prava s kazenskim pravom. Zaradi posebnosti obravnavane zakonske možnosti, ki obsega ugotavljanje znakov kaznivega dejanja, sem v omejenem obsegu raziskovala kazensko zakonodajo, teorijo in sodno prakso in s tem izpostavila pravila ugotavljanja znakov kaznivega dejanja, ki jih je dolžan spoštovati tudi delodajalec v postopku izredne odpovedi PZ. Spoštovanje navedenih pravil je potrebno, v kolikor želi delodajalec uspešno prestati presojo utemeljenosti svoje odločitve pred delovnim sodiščem. Po mnenju Vrhovnega sodišča RS je izhodišče in okvir materialne presoje izredne odpovedi PZ v sodnem postopku presoja zakonitosti izredne odpovedi PZ v okviru odpovednih razlogov in obrazložitvi le-teh, pri tem pa delovno sodišče ne odloča o kazenskopravni odgovornosti delavca, mora pa pri presoji, ali ima delavcu očitana kršitev znake kaznivega dejanja, upoštevati, kako so ti (znaki kaznivega dejanja) določeni v KZ-1 in predvsem tudi, kako jih upošteva oziroma razlaga kazenskopravna teorija in sodna praksa. Ker postopek ugotavljanja znakov kaznivega dejanja v delovni zakonodaji ni določen, so delodajalci v zvezi njim prepuščeni zgolj svoji lastni presoji. Na prvi pogled takšna ureditev izgleda za delodajalca preprosta, analiza sodne prakse pa pokaže, da mora presoja obstoja znakov kaznivega dejanja zadostiti visokim standardom, ki veljajo za ugotavljanje znakov kaznivega dejanja pred delovnim kot tudi kazenskim sodiščem. Ob upoštevanju tovrstne strokovne usposobljenosti ugotovimo, da večina slovenskih delodajalcev z njo ne razpolaga. Po podrobnejši obravnavi problematike, sem prišla do zaključka, da je za uspešno izvedbo tovrstne izredne odpovedi PZ potrebno, s strani delodajalca, strokovno poznavanje tako delovne kot tudi kazenske zakonodaje, teorije in prakse. Obravnavana zakonska možnost izredne odpovedi PZ je v praksi uporabna, v nekaterih primerih s strani delodajalcev tudi uspešno izvedena, vendar ob nezadostnem poznavanju kazenske zakonodaje, za delodajalce precej tvegana, zato bi v prihodnje zakonodajalec moral razmisliti o spremembah.
Keywords: pogodba o zaposlitvi, pogodbene oziroma druge delovne obveznosti delavca, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, znaki kaznivega dejanja
Published: 20.09.2016; Views: 1260; Downloads: 179
.pdf Full text (1,26 MB)

33.
Davčna amnestija in davčna samoprijava
Robert Vižintin, 2016, master's thesis

Abstract: Davčne amnestije so tako zgodovinsko kot ozemeljsko razširjene. Zasledimo jih že v antiki. Danes se svet nahaja v finančni, dolžniški in gospodarski krizi in davčne amnestije so ponovno priljubljena tema med politiki. Z davčno amnestijo se lahko namreč v kratkem času povečajo davčni prihodki, ne da bi država uvedla nove davke oziroma povečala obstoječo davčno obremenitev, ter davčna baza, kar predstavlja za politike zelo mamljivo ponudbo. Vendar ima davčna amnestija poleg pozitivnih tudi negativne učinke, predvsem ima negativni vpliv na davčno moralo, kar dolgoročno vodi do nižjih davčnih prihodkov. V prvem delu magistrske naloge sem analiziral davčno amnestijo iz različnih vidikov, in sicer političnega, zakonodajnega in makroekonomskega, nadalje sem analiziral razloge za in proti davčni amnestiji, prvi del pa sklenil z analizo davčne amnestije v praksi. V drugem delu magistrske naloge sem analiziral širši vidik davčne samoprijave. Razlika med davčno amnestijo in davčno samoprijavo je v tem, da mora biti pri davčni amnestiji zakonsko določeno natančno obdobje, v katerem se izvaja, medtem ko se pri davčni samoprijavi to obdobje določi poljubno. Davčna amnestija je tudi ugodnejša od davčne samoprijave. Pri davčni amnestiji davčni zavezanec običajno plača le del utajenih davkov in to po nižji davčni stopnji od običajne, medtem ko mora pri davčni samoprijavi zavezanec v celoti plačati premalo plačane davke ter obresti. Institut davčne samoprijave je v Sloveniji pravni institut, opredeljen v ZDavP-2, ki ob izpolnitvi pogojev, določenih z zakonom, daje davčnim zavezancem upravičenja na področju prekrškovnega prava, na področju davčnega (upravnega) prava pa jih nekoliko sankcionira – s pribitkom na obresti. S tem se želi doseči, da bi davčni zavezanec nepravilnosti davčnemu organu sporočil čim prej. Uspešno izvedena samoprijava pa ne izključuje samodejno odgovornosti za katerega od kaznivih dejanj po KZ-1. Institut davčne samoprijave ne odpravi obstoja davčnega prekrška, temveč ga naredi nekaznivega, kar pa ne velja za kaznivo dejanje. Povedano drugače, »prostovoljnost« pri davčni samoprijavi je močno podprta z obljubo davčnemu zavezancu, da ne bo kaznovan, vendar pa se takšna zakonodajalčeva obljuba nanaša le na davčni prekršek, ne pa tudi na kaznivo dejanje. Zakonodajalec lahko torej s »povabilom« k davčni samoprijavi (četudi lahko povsem nehote) davčnega zavezanca zapelje, da sam sebe prijavi, da je storil (veliko hujše) kaznivo dejanje. Neprostovoljna samoovadba za kaznivo dejanje pa pomeni kršitev privilegija zoper samoobtožbo. V magistrski nalogi sem argumentiral tezo, da bi bilo potrebno učinke davčne samoprijave razpotegniti tudi na kazniva dejanja. Tako pravna ureditev instituta davčne samoprijave v Sloveniji ne bi več povzročala neenakopravne obravnave zavezancev za davek. S tem bi zakonodajalec tudi preprečil, da bi vabilo k priznanju davčnega prekrška pravzaprav lahko pomenilo samoovadbo za kaznivo dejanje. Neprostovoljna samoovadba za kaznivo dejanje pa bi pomenila kršitev privilegija zoper samoobtožbo. V zvezi s tem sem v magistrski nalogi analiziral privilegij zoper samoobtožbo, primerjal davčne prekrške in davčna kazniva dejanja, analiziral kaznivo dejanje davčne zatajitve po 249. členu KZ-1, primerjal davčni in kazenski postopek, analiziral dopustnost dokazov iz nekazenskih postopkov ter analiziral institut davčne samoprijave v Republiki Sloveniji.
Keywords: davčna amnestija, privilegij zoper samoobtožbo, davčni prekršek, davčno kaznivo dejanje, davčna zatajitev, davčni postopek, kazenski postopek, vzporedni postopek, davčna samoprijava.
Published: 20.09.2016; Views: 2109; Downloads: 211
.pdf Full text (1,43 MB)

34.
Nasilje v družini in njegovo preprečevanje
Damjan Žagar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje v družini je širši družbeni problem, ne pa samo problem med partnerjema v družinski skupnosti. Nasilje pušča posledice tako na partnerju osebno, kot tudi na širši skupnosti. Posledice se na partnerju kažejo kot odtujevanje skupnosti, izogibanje, zanemarjanje, … na širši skupnosti pa se posledice kažejo kot povečana zloraba zdravil, bolniške odsotnosti, zanemarjanje vzgoje otrok… Za zaščito žrtve sta smo v kaznovalnem pravu dva zelo podobna inštituta, ki naj bi zaščitila žrtev in sankcionirala kršitelja. Z nasiljem v družini lahko storilec stori prekršek po ZJRM-1 ali kaznivo dejanje po KZ-1. Pri hitrem in površnem branju skoraj ne opazimo razlike med določbama obeh zakonov. Zaščito žrtve v kazenskem pogledu pa urejata ZNPPol in ZKP. Tudi tukaj je »dvojnost« zakonske ureditve »Prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju« med ZNPPol in ZKP podobna. Namen diplomskega dela je, ob upoštevanju sodne prakse, prikazati posebnosti in razlike, ki so bistvenega pomena pri obravnavi in preprečevanju nasilja v družini. V nadaljevanju bodo nakazane posamezne dileme, ki jih bom poskušal pojasniti z navedbami posameznih sodb, ki so, oziroma bistveno vplivajo na pravilno odločitev in pravilno uporabo posameznih pravnih inštitutov za zaščito žrtve nasilja v družini.
Keywords: Prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, prekršek ali kaznivo dejanje
Published: 19.09.2016; Views: 1069; Downloads: 137
.pdf Full text (1,93 MB)

35.
Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in kazenska odgovornost delodajalca
Mateja Kamenšek Gornik, 2016, master's thesis

Abstract: Pravice delavcev iz delovnega razmerja so pomembna civilizacijska pridobitev, katere je potrebno predvsem v času gospodarske krize, posebej varovati. V zadnjem času smo namreč priča številnim kršitvam temeljnih pravic delavcev s strani delodajalcev, ki imajo znake prekrška, pogosto pa tudi kaznivega dejanja. Zaradi takšnih ravnanj delodajalcev so najbolj prizadeti prav delavci, posredno pa tudi država, ki ne dobi plačanih prispevkov iz socialnih zavarovanj delavcev, s čimer so ogroženi temelji socialne varnosti v državi. Magistrska naloga obravnava normativne značilnosti kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, ki so določena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1), s poudarkom na njihovi blanketni naravi, ki v praksi zaradi obsežnosti predpisov s področja delovne, davčne in socialne zakonodaje, povzroča težave tako organom pregona pri odkrivanju in preganjanju kaznivih dejanj, kot tudi sodiščem pri sojenju ter odločanju o krivdi oziroma kazenski odgovornosti storilca. S tega vidika so v nalogi, v okviru zakonskih znakov in posameznih pojmov v kaznivih dejanjih, prikazane tudi dopolnilne norme iz posameznih področnih zakonov, kjer so temeljne pravice delavcev natančno določene. Ker to področje pokriva tako kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo, je pri sojenju v posamezni zadevi, potrebno ustrezen poudarek dati tudi ločevanju kaznivega dejanja od prekrška in s tem povezanim načelom „ne bis in idem“.
Keywords: delavec - delodajalec - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje - temeljne pravice delavcev - šikaniranje na delovnem mestu - pravice iskalcev zaposlitve in brezposelnih oseb - zaposlovanje in delo na črno - pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju in sindikalne pravice - varnost in zdravje pri delu - krivda - kazenska odgovornost - blanketne norme - ne bis in idem - prekršek - kaznivo dejanje - sodna praksa
Published: 15.09.2016; Views: 1841; Downloads: 288
.pdf Full text (3,56 MB)

36.
STEK KAZNIVIH DEJANJ
Dejan Baliban, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Kazensko pravo v širšem pomenu besede se navezuje na vsa ravnanja, ki niso v skladu z zakonom oziroma so kazniva. V Republiki Sloveniji je uzakonjena tako imenovana dihotomija prepovedanih dejanj, ki dejanja glede na njihovo »težo« kršitve razvršča na prekrške in kazniva dejanja. V prvem delu diplomskega dela je predstavljen splošni pojem kaznivega dejanja, saj bi bila obravnava ostalih institutov brez poznavanja osnovnega pojma kazenskega prava brezpredmetna. Načeloma velja, da storilec z enim dejanje izvrši eno kaznivo dejanje. V praksi pa se pojavljajo tudi primeri, ko temu ni tako. V takšnih primerih je potrebno upoštevati institut steka kaznivih dejanj. Kadar storilec z enim dejanjem izvrši dva ali več kaznivih dejanj oziroma izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj, nastopi tako imenovani idealni stek kaznivih dejanj. Kadar pa storilec z več dejanji izpolni zakonske znake več kaznivih dejanj, se upoštevajo pravila o realnem steku kaznivih dejanj. Pri slednjem se povezava med posameznimi dejanji kaže predvsem v enotnem kazenskem postopku oziroma obravnavanju zoper storilca. Poseben poudarek je namenjen navideznosti steka (tako idealnega kot realnega). Predstavljena so razmerja oziroma odnosi, ki privedejo do navideznosti steka kaznivih dejanj, ter njegove temeljne pojavne oblike. Drugi del diplomskega dela je namenjen obravnavi situacij, ko storilec s prepovedanim ravnanjem izpolni tako znake za prekršek kot znake kaznivega dejanja. Skupaj s samim pojmom »prekršek« je predstavljeno tudi razmerje (materialnopravno in procesnopravno) med prekrški in kaznivimi dejanji. Procesnopravno razmerje, ki temelji na spoštovanju ustavnega načela »ne bis in idem«, je splošno gledano dobro zakonsko urejeno. Tako se težave načeloma pojavljajo samo ob vprašanju možnosti naknadnega kazenskega postopka, na kar se je že odzvalo Evropsko sodišče za človekove pravice in tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Za razliko od procesnopravnega razmerja, je materialnopravno razmerje vedno znova tarča kritik. Z odločbo U-I-88/07-17 se je o tem izreklo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je odločilo, da se zakonski znaki prekrška in kaznivega dejanja ne smejo popolnoma prekrivati, država kot zakonodajalec pa kljub tej odločbi in kritikam pravnih teoretikov še ni odpravila preostalih nepravilnosti.
Keywords: Kaznivo dejanje, stek kaznivih dejanj, navideznost steka, nadaljevano kaznivo dejanje, prekršek, ne bis in idem.
Published: 20.05.2016; Views: 3892; Downloads: 733
.pdf Full text (933,23 KB)

37.
38.
ODKRIVANJE DAVČNIH UTAJ PREKO SISTEMA ODKRIVANJA IN PREPREČEVANJA PRANJA DENARJA
Beti Privšek, 2015, master's thesis

Abstract: Država za svoje delovanje potrebuje finančna sredstva. Zato si vsaka država želi vzpostaviti učinkovit davčni sistem, torej logično zaokrožen sistem veljavnih davkov, ki bi ji zagotavljal zanesljiv in stalen vir finančnih sredstev. Obenem so seveda davki prisilna dajatev, zato pri ljudeh že od nekdaj vzbujajo odpor, še posebej v državah z nizko stopnjo davčne morale in etike. Prav zaradi tega nesoglasja med državo in davkoplačevalci prihaja do izogibanj plačila davkov, ki so lahko zakonita ali nezakonita. Davčna utaja, kot način nezakonitega izogibanja plačila davka, je problem večine držav EU, med drugim tudi Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS). Sistem davka na dodano vrednost je sistem, ki je zelo ranljiv in primeren za raznovrstne oblike utajevanja davka, predvsem sistemske, organizirane utaje, torej utaje, kjer se izkorišča sam sistem obdavčitve z DDV. V okviru obstoječih finančnih sistemov članic EU se gibljejo ogromne vsote denarja, ki izvirajo prav iz naslova ustvarjenih dobičkov iz davčnih goljufij. Med njimi imajo utaje davka na dodano vrednost posebno mesto, saj omogočajo ne samo neplačevanje zakonsko določenega davka, ampak celo pridobivanje nezakonitih sredstev neposredno od države. Vse transakcije v verigi tovrstnih goljufij se izvršujejo v okviru obstoječih finančnih sistemov. Za delovanje sistemskih utaj DDV je torej potrebno zlorabiti finančni sistem, največkrat banke, kajti vpletene družbe in z njimi povezane fizične osebe potrebujejo finančni sistem za dva poglavitna namena; prvič za dvige nezakonito pridobljenih dobičkov in drugič za pranje ustvarjenih dobičkov iz naslova davčnih goljufij. V boju proti davčnim utajam se države trudijo uvesti raznovrstne ukrepe in strategije, s čimer bi vzpostavile čim učinkovitejši sistem za hitro in učinkovito odkrivanje davčnih utaj. V okviru magistrske naloge bo predstavljeno odkrivanje davčnih utaj preko sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V zvezi s tem je v nalogi predstavljeno, kako deluje takšen sistem v RS in katere so prednosti delovanja takšnega sistema, obenem bodo predstavljeni glavni dejavniki za delovanje učinkovitega sistema odkrivanja davčnih utaj preko tovrstnih sistemov. Kot eden od pomembnih elementov v celotnem sistemu odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in z njim povezanimi kaznivimi dejanji pa bo v nalogi prikazana tudi vloga Urada RS za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju: Urad), ki deluje kot posrednik med finančnim sistemom in pristojnimi organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Pri tem bo v nalogi poudarek na prikazu sodelovanja med Uradom in Finančno upravo RS. Kaznivo dejanje pranja denarja in davčna zatajitev sta pogosto tesno povezani kaznivi dejanji, zato je za uspešno in hitro odkrivanje ter prepoznavanje obeh kaznivih dejanj bistveno tesno sodelovanje obeh organov. V nalogi bo podan tudi primerjalno pravni prikaz navedene problematiko v sosednji Italiji. Primerjava z Italijo ni naključna, ampak temelji na dejstvu, da Urad v svojih analizah vsako leto zaznava sumljive transakcije, povezane z italijanskimi pravnimi in/ali fizičnimi osebami, ki jih je v svojih tipologijah poimenoval kar »italijanska tipologija« in so največkrat povezane ravno s kaznivim dejanjem davčne zatajitve. O pomembni vlogi pri odkrivanju davčnih goljufij s strani pristojnih organov za preprečevanje pranja denarja je zapisano tudi v Akcijskem načrtu za okrepljen boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu EU dne 6. 12. 2012. V njem je Komisija med drugim zapisala, da je treba na obravnavanem področju izboljšati davčno upravljanje in v zvezi s tem okrepiti sodelovanje tudi pri drugih organih kazenskega pregona, zlasti organih, odgovornih za preprečevanje pranja denarja, sodstvo in socialno varnost.
Keywords: davčna utaja, kaznivo dejanje pranja denarja, predhodno kaznivo dejanje, sistemske utaje davka na dodano vrednost, sistem za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, skrbni pregled stranke, analiza tveganja, sistem sporočanja sumljivih transakcij
Published: 03.07.2015; Views: 2025; Downloads: 691
.pdf Full text (1,23 MB)

39.
STEKI KAZNIVIH DEJANJ V ZAPRTIH PROSTORIH ŽRTVE
Tomaž Bezenšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Na splošno velja, da je lahko neko kaznivo dejanje izvršeno z enim storilčevim dejanjem, zaradi česar se posledično (če so za to izpolnjene materialne in procesne predpostavke) proti njem vodi sodni postopek. Prav tako pa lahko storilec z enim samim dejanjem izpolni zakonske znake več kaznivih dejanj (t. i. idealni stek kaznivih dejanj), oziroma izpolni zakonske znake več kaznivih dejanj v okoliščinah, zaradi katerih je potrebno, da se proti storilcu vodi enotni postopek ter izreče enotna kazen (t. i. realni stek kaznivih dejanj). Diplomsko delo povzema splošne značilnosti stekov kaznivih dejanj, njihovo umestitev v pravni sistem, ter njihov odnos do sorodnih pravnih institutov. Skladno z izbranim naslovom je poudarek dan predvsem razmeroma slabo raziskanemu področju situacij in primerov, v katerih se stek kaznivih dejanj izvrši v zaprtih prostorih žrtve, kot so na primer stanovanje, hotelska soba, počitniška hišica, itd.. V uvodnem diplomskega dela je na kratko s kriminološkega gledišča predstavljena kategorija kaznivega dejanja ter poleg nje kategoriji žrtve in storilca kaznivega dejanja, kot elementa, ki sta nujno potrebna pri vsakem kaznivem dejanju. V nadaljevanju diplomsko delo podrobneje razčlenja in shematsko prikazuje členitev stekov kaznivih dejanj, kot posebne, sui generis pojavne oblike kaznivih dejanj. Poleg tega opredeljuje kategorijo žrtvinih zaprtih prostorov, kot kraja izvršitve kaznivih dejanj, ki so bistveni predmet diplomskega dela. V osrednjem delu diplomskega dela je pozornost namenjena specifični pojavni obliki stekov kaznivih dejanj, natančneje primerom, ko so-le ti izvršeni v žrtvinih zaprtih prostorih, ter analizi, kako in zakaj se takšni primeri razlikujejo od klasičnih stekov kaznivih dejanj. Diplomsko delo obravnava tudi vprašanje, zakaj je zakonodajalec uzakonil nekatere nekonsistentnosti glede inkriminacije določenih kombinacij kaznivih dejanj, za katere je značilno, da do njih redoma prihaja v žrtvinih zaprtih prostorih. Izpelje določene ugotovitve in zaključke, zakaj je zakonodajalec posebej inkriminiral kombinacijo protipravnega vstopa in tatvine, ne pa drugih tovrstnih kombinacij kaznivih dejanj. V zaključnem delu pa diplomsko delo skozi načelo prepovedi ponovnega sojenja obravnava še način odmere in izreka kazenske sankcije storilcu kaznivih dejanj v steku, ter primerja ureditev tematike stekov oz. ekvivalentnih institutov v nekaterih drugih (tujih) pravnih redih.
Keywords: Ključne besede: kaznivo dejanje, storilec kaznivega dejanja, žrtev kaznivega dejanja, zaprti prostori žrtve, stanovanje, stek, idealni stek, realni stek, navidezni stek, nadaljevano kaznivo dejanje, prepoved ponovnega sojenja, odmera kazni.
Published: 18.12.2014; Views: 1310; Downloads: 547
.pdf Full text (1,31 MB)

40.
OGLED KRAJA KAZNIVEGA DEJANJA KOT TEMELJ ISKANJA MATERIALNE RESNICE
Mateja Maksimovič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Ogled kraja kaznivega dejanja kot temelj iskanja materialne resnice, poudarja pomembnost ogleda, ki je v procesnem pomenu posebno preiskovalno dejanje, ki ga opravi policija ali sodišče z namenom, da se na podlagi neposrednega opazovanja ugotovijo in razjasnijo, za kazenski postopek, pomembna dejstva. Osnovni namen ogleda je, da se najdejo in zavarujejo dejstva in sledovi kaznivega dejanja z namenom razjasnitve kaznivega dejanja in odkritja storilca. Med različnimi preiskovalnimi dejanji, ki jih morajo preiskovalci opraviti za učinkovito odkrivanje kaznivih dejanj, ima še posebej pomembno vlogo ogled kraja kaznivega dejanja, saj je velikokrat prav na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja, odkritje in obsodbo storilca. Ogled se od drugih preiskovalnih dejanj loči predvsem po tem, da se pri opravljanju ogleda kraja dejanja objektivno in statično ugotavlja konkretno dejansko stanje in celoten potek kaznivega dejanja. V diplomskem delu sta primerjalno prikazani le rekonstrukcija in hišna preiskava. Kadar se ogled opravlja v zaprtih prostorih, se velikokrat postavlja vprašanje razmejitve med ogledom kraja dejanja in hišno preiskavo, ki pomeni poseg v ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine ter za izvedbo katere zakon zahteva izpolnitev določenih pogojev. Ogled je enkratno in neponovljivo dejanje, od katerega so odvisna vsa nadaljnja opravila, zato so lahko morebitne napake usodne za nadaljnji postopek, sploh v procesnem smislu, kjer lahko pomenijo izpodbojni razlog za izločitev dokazov. Bistveno je, da se ogled kraja dejanja opravi strokovno pravilno in precizno, saj je od tega odvisna procesna vrednost materialnih sledi in predmetov, zbranih pri ogledu. Iz primerov prakse sodišč pri nas in v tujini je razvidno, kateri so nekateri pogosti problemi, ki lahko nastanejo v zvezi s forenzičnimi dokazi ter vzroki za njih.
Keywords: ogled, hišna preiskava, rekonstrukcija, sodišče, preiskovalni sodnik, kriminalistična policija, forenzični laboratorij, kaznivo dejanje, kazenski postopek., forenzični dokazi.
Published: 03.11.2014; Views: 2534; Downloads: 550
.pdf Full text (882,56 KB)

Search done in 0.37 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica