| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 69
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
21.
Napeljevanje k izvršitvi kaznivega dejanja s strani preiskovalnih organov
Valentina Islamčević Lešnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavano napeljevanje h kaznivim dejanjem s strani organov pregona, torej ko državni organi niso dovolj pasivni pri odkrivanju kriminalnih aktivnosti in posledice takšnih metod dela. V prvem delu diplomskega dela sem opisala temeljne pojme, ki so bistveni za razumevanje entrepmenta. Ti pojmi so kaznivo dejanje, napeljevanje, preiskovalni organi v predkazenskem postopku, prikriti (posebni) preiskovalni ukrepi, tajno policijsko delovanje in tajno policijsko sodelovanje. Osrednji del naloge obravnava policijsko napeljevanje (entrepment), ter subjektivni in objektivni test entrepmenta, na podlagi katerih sodišče presoja ali je bil storilec napeljan k izvršitvi kaznivega dejanja. Sledi analiza nekaterih ključnih odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz področja napeljevanja tajnih policijskih delavcev k izvršitvi kaznivega dejanja, nato pa poglavje o entrepment obrambi.
Keywords: kazensko pravo, kaznivo dejanje, napeljevanje, prikriti preiskovalni ukrepi, policijska provokacija.
Published: 24.09.2018; Views: 718; Downloads: 107
.pdf Full text (697,72 KB)

22.
Kazenskopravna analiza kaznivega dejanja detomora
Nika Führer, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake in kazen zanj. Detomor je kaznivo dejanje, ki se v KZ-1 nahaja v posebnem delu v 119. členu in je milejša oblika uboja. Je posebno kaznivo dejanje, ki ga lahko stori le mati med porodom ali takoj po njem. Ženska stori dejanje pod vplivom posebnega abnormalnega psihičnega stanja, ki nastane zaradi poroda. V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljena zgodovina in razvoj kaznivega dejanja detomora, saj je pomembno razumeti okoliščine zaradi katerih se to kaznivo dejanje mileje obravnava. Hude stigmatizacije materinstva so tvegale obsežno in agresivno socialno izobčenje zaradi zanositve, ženske so se znašle v hudi stiski, zaradi katere so se odločile pokončati otroka že med porodom ali neposredno po njem. Ravno zaradi tega se je razvila potreba po privilegiranosti tega delikta. Podrobno je opisana tudi problematika, ki se pojavlja v zvezi z detomorom in ureditev tega kaznivega dejanja v slovenski zakonodaji. Drugi del diplome je namenjen obravnavi ureditve detomora v tuji zakonodaji, saj imajo različne države tudi različen pogled na takšno ravnanje in ga tudi vsaka na svoj način obravnavajo. Ta del se podrobneje posveča ureditvi tega kaznivega dejanja v ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji.
Keywords: kaznivo dejanje, detomor, Velika Britanija, ZDA, Nemčija, Slovenija, pravni sistem
Published: 21.09.2018; Views: 930; Downloads: 162
.pdf Full text (819,46 KB)

23.
Kazenskopravno varstvo pred poškodovanjem in uničenjem nepremičnine
Staša Vah, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Uvodna poglavja diplomskega dela opredeljujejo osnovne pojme stvarnega prava, ki predstavljajo objekt kazenskopravnega varstva v okviru obravnavanih kaznivih dejanj. Najprej je podana stvarnopravna definicija pojma nepremičnina, ki ji kazensko pravo nudi svoje varstvo pred poškodovanjem in uničenjem. Po naravi stvari nepremičnine predstavljajo zemljišča in vse, kar je z njimi organsko in trajno spojeno na način, da premik z enega na drugo mesto ni možen ali pa je možen le z bistvenim posegom v njeno substanco. Sledi predstavitev dogmatike splošnega pojma kaznivega dejanja, ki je temeljno izhodišče za razumevanje analiziranih kaznivih dejanj. Kazenskopravno varstvo pred poškodovanjem in uničenjem nepremičnine je predmet te diplomske naloge, pri čemer med kazniva dejanja, ki imajo za posledico poškodovanje ali uničenje nepremičnine, uvrščamo: kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1, kaznivo dejanje požiga po 222. členu KZ-1 ter kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po 219. členu KZ-1. Analizirana kazniva dejanja sistematično uvrščamo v posebni del kazenskega zakonika z naslovom Kazniva dejanja zoper premoženje. Torej je kazenskopravna dobrina, v okviru katere varujemo tudi nepremičnine, premoženje. Kazenskopravno normo vsakega posameznega kaznivega dejanja sem podrobno analizirala z vidika objekta varstva, izvršitvenega ravnanja, storilca, protipravnosti in krivde. Po pregledu sodne prakse v zvezi z analiziranimi kaznivimi dejanji sem ugotovila, da je ni veliko, predvsem pa izpostavlja problematiko razumevanja objektov varstva pri kaznivemu dejanju požiga po 222. členu KZ-1, ki je specialnejše v primerjavi s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1. Prav tako je kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega, naravnega pomena ali naravne vrednote po 219. členu KZ-1 specialnejše v primerjavi s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1, pri čemer pa sodne prakse, ki bi utemeljevala uporabo 219. člena KZ-1, skoraj ni. Glavni del diplomskega dela zajema teoretično analizo kaznivih dejanj, ki imajo za posledico poškodovanje in uničenje nepremičnine, prav tako sem se dotaknila nekaterih institutov splošnega dela kazenskega prava, kot so ravnanje, bit inkriminacije, protipravnost, krivda, poskus in instituta hujše posledice, pri čemer pa instituta hujše posledice zakonodajalec ne uporablja v zvezi z analiziranimi kaznivimi dejanji.
Keywords: kazensko pravo, kaznivo dejanje, nepremičnina, stvar, objekt, hujša posledica, požig, poškodovanje, uničenje, sodna praksa
Published: 13.07.2018; Views: 952; Downloads: 287
.pdf Full text (510,03 KB)

24.
Samoprijava v davčnem postopku
Maša Žehelj, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi se ukvarjam z institutom s področja davčnega prava, in sicer z davčno samoprijavo. Ta institut je bil v našo zakonodajo sprejet z novelo Zakona o davčnem postopku - ZdavP-2B, leta 2005. Urejen je v 55. in 63. členu ZDavP-2, zakon pa sicer samega pojma ne definira. V nalogi skušam ugotoviti, ali bi se oprostitev na prekrškovni ravni morala raztegniti tudi na kazensko pravo, s čimer bi se onemogočilo, da se zavezanec z uporabo instituta davčne samoprijave inkriminira za kaznivo dejanje davčne zatajitve po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Ugotovljeno je bilo, da število davčnih samoprijav z leti, odkar je bil institut sploh sprejet v našo zakonodajo, narašča, s čimer se tudi polni proračun, ki se drugače ne bi.
Keywords: Davčno pravo, davčni postopek, davčna samoprijava, privilegij zoper samoobtožbo, davčni prekršek, davčno kaznivo dejanje
Published: 18.01.2018; Views: 1100; Downloads: 283
.pdf Full text (1,01 MB)

25.
Poslovna goljufija (228. člen KZ-1) – analiza kaznivega dejanja
Luka Tomazin, 2016, master's thesis

Abstract: V središče magistrskega dela je postavljena poslovna goljufija, ki predstavlja v slovenski sodni praksi najpogosteje obravnavano gospodarsko kaznivo dejanje in tako zaseda enega izmed osrednjih mest med kaznivimi dejanji zoper gospodarstvo. Čeprav bi bilo utemeljeno pričakovati, da je kaznivo dejanje razdelano do te mere, da ni več odprtih teoretičnih oziroma praktičnih vprašanj, pa velja ravno nasprotno, inkriminacija se kaže kot precej sporna. V kritično presojo je podana sledeča hipoteza: pri poslovni goljufiji gre za odvečno kaznivo dejanje, saj ni videti zadržkov za subsumpcijo goljufivih ravnanj poslovnega področja pod zakonske znake »klasične« goljufije, za nameček pa zaradi svoje ponesrečenosti povzroča nemalo težav tako v teoriji kot tudi v praksi. Začenši z genezo poslovne goljufije, ki ji sledi oris značilnosti gospodarskega kaznivega dejanja, se preide do osrednjega dela, ki ga predstavlja sistematična analiza kaznivega dejanja. Slednja se začne s predstavitvijo praktične problematike (zlo)rabe poslovne goljufije, ki ji sledi obravnava objekta kazenskopravnega varstva in prikaz možnih storilcev. Jedro analize pa – skladno z dogmatiko splošnega pojma kaznivega dejanja – predstavljajo ravnanje, ki izpolnjuje zakonske znake, protipravnost in krivda. Obravnava ravnanja, ki izpolnjuje zakonske znake, zajema preslepitev ter posledično premoženjsko škodo oziroma korist. Obravnava protipravnosti se dotakne zgolj dotičnega pojma. Obravnava krivde pa zajema naklep ter razmejitev naklepa in malomarnosti. Tekom analize se – iz razloga podane hipoteze – poslovno goljufijo ves čas primerja s slovensko in nemško »klasično« goljufijo. Ureditve naše in nemške »klasične« goljufije je domala identična, pri tem pa nemška kazenskopravna dogmatika ni zaznala potrebe po specialnem kaznivem dejanju poslovne goljufije. Izhajajoč iz tega predstavljajo dognanja nemškega kazenskopravne prostora, na katerega je slovenski tradicionalno močno naslonjen, veliko oporo zagovarjani odvečnosti poslovne goljufije.
Keywords: goljufija, poslovna goljufija, »klasična« goljufija, preslepitev, zmota, premoženjska škoda, premoženjska korist, gospodarsko kaznivo dejanje, kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
Published: 08.03.2017; Views: 4015; Downloads: 513
.pdf Full text (932,96 KB)

26.
PREGLED SANKCIJ NA PODROČJU ZATAJITEV FINANČNIH OBVEZNOSTI V IZBRANIH DRŽAVAH
Monika Strauss, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče diplomskega projekta so davki. Države z davki izpolnjujejo fiskalne, socialne in ekonomske cilje. S plačevanjem davkov omogočamo obstoj in razvoj države, z njimi pa imajo davkoplačevalci obveznosti in tudi privilegije. Zaradi visokih davčnih stopenj in različnih drugih razlogov pride do zatajitev finančnih obveznosti, s katerimi se srečujemo povsod po svetu. Razlikujemo med zakonsko dovoljenim in zakonsko nedovoljenim neplačevanjem davkov. Pri zakonsko nedovoljenem plačevanju davkov obveznosti gre za nepravilno oziroma kaznivo dejanje davkoplačevalcev, ki ostaja dalj časa neodkrito. Zakonsko nedovoljenim zatajitvam finančnih obveznosti sledijo sankcije. V vsaki državi obstajajo razni zakoni, zakoniki ali druge uredbe, ki urejajo to področje. Osrednji problem diplomskega seminarja so razlike v sankcijah, ki za zatajitve finančnih obveznosti obstajajo v različnih državah. V diplomskem projektu opredeljujemo pojem zatajitev finančnih dejavnikov, metode zatajitve finančnih obveznosti in dejavnike, ki vplivajo na pogostost zatajitve. Osredotočamo se na sankcioniranje zatajitev finančnih obveznosti v naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Nemčija in Amerika.
Keywords: davki, zatajitev finančnih obveznosti, vplivni dejavniki, sankcije, davčno kaznivo dejanje
Published: 28.11.2016; Views: 990; Downloads: 131
.pdf Full text (1,09 MB)

27.
KAZNIVA DEJANJA ZOPER IZVRŠITELJA S POUDARKOM NA KAZNIVEM DEJANJU PREPREČITVE URADNEGA DEJANJA ALI MAŠČEVANJA URADNI OSEBI
Živa Letnar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se avtorica ukvarja z vprašanjem kaznivih dejanj, ki jih lahko storilci izvršijo zoper izvršitelja, ko ta opravlja izvršilna dejanja. V uvodnem delu so najprej predstavljeni splošni kazenskopravni instituti, ki so pomembni za razumevanje kaznivega dejanja. Drugi osrednji del namenja na kaznivemu dejanju preprečitve uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi. Pri tem v vlogo uradne osebe, kot oškodovanca postavi izvršitelja. Izvršitelj je zaradi opravljanja izvršilni dejanj s katerim posega v najbolj občutljivo sfero posameznikov, ki se znajdejo kot dolžniki, to je v njihovo lastninsko pravico, pogosto oškodovanec. Skozi analizo zakonskega opisa kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja in maščevanja uradni osebi, želi ugotoviti ali je storilcem slednjega mogoče pripisati in pod kakšnimi pogoji.
Keywords: kaznivo dejanje, izvršitelj, uradna oseba, javno pooblastilo, preprečitev uradnega dejanja, storitvena dejanja, naklep
Published: 18.11.2016; Views: 643; Downloads: 97
.pdf Full text (539,08 KB)

28.
ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA - PREGLED SLOVENSKE IN PRIMERJALNO-PRAVNE ZAKONODAJE
Uroš Kuhar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Institut obrnjenega dokaznega bremena se pojavlja kot učinkovito sredstvo države v boju zoper organiziran kriminal. Tovrstna kriminaliteta prinaša ogromne zaslužke posameznikom in kriminalnim združbam. Z nezakonito pridobljenim premoženjem si krepijo svojo ekonomsko moč, ki jo izrabljajo za uveljavljanje svojih lastnih interesov tako na gospodarskem kot političnem področju. Cilj instituta obrnjenega dokaznega bremena je, da osumljeni izgubi svoje premoženje, v kolikor ne uspe dokazati, da ga je pridobil na zakonit način in hkrati poravnal svoje obveznosti do države. Zavedati se moramo, da se z institutom obrnjenega dokaznega bremena posega v temeljna načela kazenskega postopka, predvsem v domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in načelo enakosti orožij. Najuspešnejša država, ki velja za primer dobre prakse, je Republika Irska. Od leta 1996 na podlagi zakona uspešno uporablja tovrstni inštitut in je hkrati uspešna v primerih, kjer so prisotne večje vrednosti ter posledično težje kršitve.
Keywords: kaznivo dejanje, odvzem premoženja, obrnjeno dokazno breme, organiziran kriminal, človekove pravice
Published: 18.11.2016; Views: 828; Downloads: 111
.pdf Full text (866,61 KB)

29.
Pogojna odložitev kazenskega pregona po ZKP
Sonja Turk, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava institut pogojne odložitve kazenskega pregona, kot ga opredeljuje veljavni Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Za uvodom diplomskega dela so predstavljena načela, ki zadevajo začetek kazenskega pregona, selekcijski mehanizmi zadev za kazenski pregon, izpostavljen je pojem odvračanja kazenskega pregona, konsenzualnost v kazenskem postopku ter vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku. V osrednjem delu naloge je obravnavan pojem in temeljne značilnosti pogojne odložitve kazenskega pregona (razvoj, uporaba, kriteriji instituta, vrsta in izbira nalog, postopek, pravice oškodovanca, ...). Predstavljene so posebnosti rabe tega instituta pri mladoletnikih. Pogojna odložitev kazenskega pregona je institut kazenskega postopka, ko sme državni tožilec za določena kazniva dejanja s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. v nalogi je opravljena pravna analiza določil ZKP o odložitvi kazenskega pregona in Splošnih navodil za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Tej analizi slovenske kazensko procesne zakonodaje sledi primerjava nemške pravne ureditve odvračanja kazenskega pregona v nemškem Zakonu o kazenskem postopku. Med alternativnimi oblikami kazenskega pregona državni tožilci pogosto uporabljajo tudi institut poravnavanja, zato je v delu opredeljena tudi razmejitev med pogojno odložitvijo kazenskega pregona ter poravnavanjem. Na podlagi teoretične obravnave je nato opravljena še analiza uspešnosti uporabe instituta pogojne odložitve kazenskega pregona v slovenski tožilski praksi, prednosti in slabosti tega instituta, hkrati so podani predlogi za izboljšanje in večjo uporabo instituta v prihodnosti.
Keywords: Načelo oportunitete, konsenzualnost, Zakon o kazenskem postopku, kaznivo dejanje, pogojna odložitev kazenskega pregona, državni tožilec, oškodovanec, osumljenec.
Published: 18.11.2016; Views: 2430; Downloads: 171
.pdf Full text (464,33 KB)

30.
Resnica - pravica v kazenskem postopku II.
Nataša Pešec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Hrbtenica vsakega sodnega postopka so dejstva in dokazi, ki vplivajo na ugotavljanje resnice historičnega protipravnega ravnanja. Način ugotavljanja je tisto, kar zaznamuje vsak sodni postopek in predvsem kazenskega. Ugotavljanje statusa pravne resnice ni povsem odvisno od tistega, kar se je v resnici zgodilo, ampak od pravil zakonodajalca, ki določa dokazno pravo, odvisno pa je tudi od veščin izvajanja dokazov. Razvoj pravosodnih sistemov danes kaže na mnoštvo teh pravil, institutov in akterjev, ki so vpeti v pravni postopek, posebno je pomembno delovanje teh na kazenskem področju, kjer gre za poseg v človekovo osebno svobodo. Kakšna pravila bo zasnovala posamezna država je odvisno od njenih namenov in ciljev, ki jih država kot oblast želi doseči. Pravila in postopki, ki jih kot oblast predpiše država, kažejo na to ali ta teži k sistemu reševanja sporov med državljani ali k sistemu izvajanja državne politike. Razumevanje delovanja takšnih pravil, postavljenih s strani države, ne moremo več obravnavati s stališča dveh zgodovinskih modelov akuzatornosti in inkvizitornosti, ampak moramo to razumevanje prikazati na sodobnih modelih delovanja pravosodja. Ti modeli postopkov, predvsem kazenskega prava slonijo na tipih državne oblasti, njene organizacijske ureditve in njene funkcije. Prednost takšnega poznavanja sodobnih modelov pravosodja, nam da enostavno in logično razlago za uporabo točno določenih pravil, institutov ali postopkov posamezne države, hkrati pa ne prezre tudi zgodovinskega vidika, ki je prav tako logično pojasnjen. V sodobni kompleksnosti pravosodja, lahko na tak način bolje razumemo način izvajanja sodnih obravnav, uporabo določenih institutov, njihov razvoj v določenem tipu oblasti in vpetost različnih akterjev v službi postopka, ne glede na državo, v kateri se kazenski postopek izvaja. Z vse večjim razvojem in logistiko populacije, narašča vse več različnih kaznivih dejanj, ki se v državah različno obravnavajo, vse bolj pa terjajo tudi sodelovanje ne le na mednarodni ravni ampak tudi v svetovnem merilu. Ugotovljena resnica o kaznivem dejanju v eni državi, ne bo enaka ugotovljeni resnici istega kaznivega dejanja v drugi državi. Kot prvo je zato potrebno razumevanje delovanja kazenskega pravosodja oziroma natančneje razumevanje ciljev in namenov določene države. Sodobni modeli delovanja pravosodja nam tako dajejo jasen vpogled v delovanje sodišč in njihov namen pri uporabi določenih institutov. Ker so ti modeli primerni tudi za širšo razlago obsežnih in kompleksnih sodnih postopkov, lahko služijo kot temelj razumevanja delovanja pravnega sistema tudi v prihodnosti in za katerokoli državo. Zato sem v diplomski nalogi z opisno oziroma deskriptivno metodo, s študijem različne literature, predvsem pa Mirjana Damaške, ki predstavlja edinstven sodobni model za razumevanje pravosodja, predvsem kazenskega področja, najprej predstavila pojem reaktivistične in aktivistične države, kakšno vlogo lahko ima tip državne oblasti pri zastavljanju (kazenskih) pravil pravosodja in kaj ji daje to pravico. Nadalje sem predstavila zunanje vplive in njihove spremembe, ki so ključni pri zastavljanju pravil glede na namene in cilje države. Ti cilji pa nadalje vplivajo na delovanje pravosodja in s tem v povezavi sem predstavila mešan tip aktivističnega in reaktivističnega pravosodja. V drugem delu tretjega poglavja sem opisala posamezne tipe državne oblasti in tipe pravosodja, kakšni so njihovi vplivi pri obravnavi (protipravnega) dogodka. Tako si lahko bolj predstavljamo kako posamezni instituti delujejo v posameznih tipih državne oblasti. V poglavju štiri in pet sem predstavila ugotavljanje resnice skozi (kazenski) postopek v aktivističnih in reaktivističnih državah ter njihove postopke dokazovanja, ki so odvisni od tega ali država teži k modelu reševanja sporov ali k modelu izvajanja državne politike. Tako sem ob koncu potrdila začetno tezo diplome, da se je iskanje resnice vedno ravnalo po oblasti, ki je zastavila njene meje. Diplomsko delo sem zaključila s sklepnimi mislimi o izrednem doprinosu Mirjana Damaške, ki je na enostaven način predstavil vpogled in razumevanje v raznolikost (kazenskih) sodnih sistemov različnih držav in s končno mislijo John H. Langbeina; »Verjamem, da bomo v modernem kontinentalnem kazenskem postopku našli model, ki se mu ni mogoče upreti.« Morda smo z delom Mirjana Damaške na pravi poti.
Keywords: kazensko procesno pravo, sodobni modeli pravosodja, aktivistična država, reaktivistična država, oblike državne oblasti, kaznivo dejanje, ugotavljanje resnice, ugotavljanje dejstev, tipi pravosodja, diplomska dela
Published: 02.11.2016; Views: 1841; Downloads: 148
.pdf Full text (878,53 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica