| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 69
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
11.
Primerjava poročil o delu policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017
Melita Ludvik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času, ko je zagrešenih kaznivih dejanj zelo veliko, o tem mediji poročajo praktično vsak dan. Vse pogosteje se pojavljajo organiziran kriminal, trgovina z orožjem in mamili ter pranje denarja, a druga kazniva dejanja ne zaostajajo. Glede na storjena dejanja je ovadenih relativno malo osumljencev, še manjše je število obtoženih in še nižje število pravnomočno obsojenih. V predkazenskem delu preiskovanja je v središču delo policije in njena učinkovitost, delu policije pa sledi delo državnega tožilca in sodišča. Skozi sita posameznih udeležencev postopka se število osumljencev, obtožencev in obsojencev močno zmanjša. Temu osipu pravimo kriminalitetni lijak. V okviru diplomskega dela je bila opravljena primerjalna analiza statističnih podatkov policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017. Direktne primerjave so skorajda nemogoče, saj se zajemanje podatkov obeh institucij zelo razlikuje. Na podlagi podatkov je bilo kljub temu ugotovljeno, da le manjši del kaznivih dejanj sproži ustrezno sodbo. Od vseh zaznanih kaznivih dejanj je bilo obsojenih osumljencev zelo malo, le 1,5 % pa jih je prestajalo tudi zaporno kazen. Vrhovno državno tožilstvo pojasnjuje, da državno tožilstvo zavrže velik del ovadb, in sicer predvsem zaradi nezadostne dokazne podlage za utemeljen sum.
Keywords: diplomske naloge, kaznivo dejanje, predkazenski postopek, sodišče, kriminal, zaporna kazen
Published: 15.01.2020; Views: 298; Downloads: 38
.pdf Full text (1009,03 KB)

12.
Primerjalnopravna analiza kaznivega dejanja po 143/6. členu Kazenskega zakonika ("maščevalna pornografija")
Melanija Lango, 2019, master's thesis

Abstract: Maščevalna pornografija je pojav, star najverjetneje vsaj toliko, kot je stara fotografija, svoj razmah pa je doživela z razcvetom interneta in socialnih omrežij. Za izrazom maščevalna pornografija se skriva nekonsenzualno objavljanje intimnih slik, ki so jih posamezniki sicer posneli s soglasjem, a vendar z implicitnim pričakovanjem, da bodo te slike ostale zaupne. Enostaven dostop do interneta in hitra ter anonimna možnost delitev fotografij na različnih spletnih platformah, skupaj s popularizacijo delitve intimnih fotografiji in posnetkov med zaljubljenci, sta prav gotovo prispevala k popularizaciji tega kibernetskega kaznivega dejanja. Na žrtvi objava takšnih fotografij in posnetkov pusti globok pečat, velikokrat imajo žrtve tudi hude psihološke in socialne posledice (izgubijo službo, prijatelje), nekatere storijo celo samomor. Nekontrolirano širjenje teh slik, ko se pojavijo na internetu, je zagotovo eden izmed bolj problematičnih aspektov, poleg tega žrtve nimajo ustreznih vzvodov in sodnih poti, s katerimi bi to širjenje lahko učinkovito zaustavile. Čeprav je izraz maščevalna pornografija popularen, je lahko zavajajoč, saj storilci niso vedno motivirani z maščevanjem. Nekatere motivira želja po dobičku, druge razvpitosti ali osebna zabava, nekateri pa sploh nimajo posebnega razloga za objavo. Večplastnost in kompleksnost tega kaznivega dejanja sta razloga, da so različne države ubrale različne pristope h kriminalizaciji. Na prvi pogled se morda zdi, da je kriminaliziranje tega dejanja relativno preprosto, a ko popraskamo pod površje, hitro naletimo na pravne praznine v različnih pravnih ureditvah po svetu. S pomočjo primerjalnopravne analize pridemo do zaključka, da je najboljši način za izboljšanje kazenskopravne zakonodaje za to kaznivo dejanje zapolnjevanje vrzeli, če nanje naleti praksa oz. nanje opozori stroka. »Maščevalna pornografija« bo namreč kot kibernetsko kaznivo dejanje vedno korak pred zakonodajalcem, naloga zakonodajalca pa je predvsem ta, da je pozoren na spremembe na področju informacijske tehnologije in ostaja dovolj kritičen do sebe in odprtih vprašanj, ki jih zakonodaja še ni uredila.
Keywords: maščevalna pornografija, zasebnost, privolitev, soglasje, kibernetsko kaznivo dejanje, nekonsenzualna objava intimnih fotografiji, socialna omrežja, informacijska tehnologija.
Published: 20.12.2019; Views: 489; Downloads: 116
.pdf Full text (1,26 MB)

13.
Delo na črno v gostinstvu
Danijel Pranjić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Delo na črno predstavlja problem, ki ga pristojni organi in zakonodajalec poskušajo izkoreniniti že leta. To je protizakonita dejavnost, ki se pojavlja in ponavlja že vrsto let ter omejuje in slabi gospodarsko dejavnost. Leta 2014 so bili v upanju na boljši nadzor nad tovrstnimi kršitelji sprejeti novi ukrepi za boj proti delu na črno, kot tudi večje globe kršiteljem. Najbolj pogosto se delo in zaposlovanje na črno kažeta v večjih gospodarskih panogah (npr. v prometu, gradbeništvu, gostinstvu) (Dernovšek, 2013). Podjetja, oziroma delodajalci, želijo na ta način zmanjšati svoje stroške in privarčevati, posamezniki pa želijo npr. dodatno zaslužiti, se izogniti plačevanju davkov ipd. Negativne posledice pa občutijo vsi prebivalci, saj je zaradi dela in zaposlovanja na črno oškodovan državni proračun. Problem dela na črno je v nemerljivosti, kar pomeni, da o tem pojavu nimamo povsem točnih podatkov, v kolikšni meri se kaže na letni ravni. V diplomskem delu sta predstavljena delo in zaposlovanje na črno v gostinstvu, na kakšen način se izvajata ter značilnosti takšnega opravljanja. Predstavljeni so tudi razlogi, zaradi katerih prihaja do dela na črno, ter sankcije in posledice. Predstavljene so inšpekcijske službe, njihove pristojnosti in učinkovitost na tem področju. Opravili smo tudi raziskavo, pri kateri smo več oseb z izkušnjami z delom v gostinstvu anketirali glede izkušenj s tovrstnim delom, predvsem pa nas je zanimalo, zakaj se posameznik odloči za delo na črno v gostinstvu, katere so pozitivne in negativne posledice ter ali bi v prihodnje še zmeraj opravljali delo na črno v tej panogi.
Keywords: diplomske naloge, gostinstvo, kaznivo dejanje, delo na črno, zaposlovanje, delodajalec
Published: 08.10.2019; Views: 1712; Downloads: 568
.pdf Full text (1,37 MB)

14.
Sovražni govor kot kaznivo dejanje
Jasmina Mitev, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Sovražni govor se je kot pojem najprej pojavil v anglosaškem svetu, danes pa je postal pereč problem sodobne družbe ne samo v ZDA, temveč tudi na evropskih tleh. Univerzalne definicije ni, se pa največkrat glede vprašanja, kaj je sovražni govor, uporablja tista, ki jo je podal Svet Evrope v dodatku k Priporočilu št. R (97) 20 iz leta 1997. Zakonodaja v Republiki Sloveniji tega pojma izrecno ne vsebuje, ga pa inkriminira na osnovi 297. člena KZ-1 kot javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Če je evropska zakonodaja zgled solidne ureditve prepovedi sovražnega govora, tega po kritični presoji veljavnega prava ne moremo trditi za zakonodajo v Republiki Sloveniji. Težava se pojavi že pri samem (ne)poimenovanju termina sovražni govor, kjer ni mogoče zaslediti njegove dosledne omembe ali opredelitve. Novela KZ-1B je prinesla pomembno spremembo, s katero je bila uvedena zahteva, da je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, kar pomeni, da je prag politike pregona za to kaznivo dejanje postavljen visoko, tožilstvo in sodišča v Republiki Sloveniji pa ta domet še širijo z zahtevo po konkretni ogrozitvi ali z uporabo konkretne grožnje, zmerjanja ali žalitev, pri tem pa razlagajo drugi del ureditve kumulativno, namesto alternativno, kot je to storilo Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih sodbah, po katerih bi se morala sodišča v Republiki Sloveniji zgledovati. Glede na sedanjo ureditev je praktično nemogoče doseči kazenski pregon kaznivega dejanja sovražnega govora ali njegovo obsodbo, zato bi se moral spremeniti bodisi 297. člen KZ-1 bodisi pravno stališče o pregonu kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Vrhovnega državnega tožilstva RS po 297. členu KZ-1 bodisi razlaga sodišč, ki ne prepoznajo hibridne narave tega člena, morebiti pa vse od naštetega. Zadostovalo bi samo nekaj jasnih in dobro osnovanih sodnih primerov, ki bi opozorili javnost na meje zakonitega in sprejemljivega. Posledično bi se lažje določila tudi meja med sovražnim govorom in svobodo govora kot pravico, katero je pod določenimi pogoji dopustno omejiti, ter med sovražnim govorom kot prekrškom in kot kaznivim dejanjem.
Keywords: Sovražni govor, sovražni govor kot kaznivo dejanje, svoboda govora, sovražni govor kot prekršek, javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Published: 06.09.2019; Views: 1216; Downloads: 186
.pdf Full text (394,83 KB)

15.
Inteligentnost serijskih morilcev
Mark Butenko Černe, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej obravnavamo inteligenco, pri čemer nas zanima sam pomen pojma inteligence, njen izvor, razvoj skozi različna starostna obdobja človekovega življenja, primanjkljaje, ki jih nižji ali višji IQ predstavlja za človeka, njena interakcija s socialnim okoljem, kot pospeševalcem slabosti ali prednosti predeterminiranih genetskih lastnosti in nadaljnje usmeritve in predlogi raziskovalnega dela. Poleg inteligence obravnavamo serijske morilce, ki jih po kratkem uvodu v zgodovino tudi razčlenimo na različne tipe, opišemo njihove lastnosti, razložimo sociološke in psihološke teorije o njihovem nastanku in kasnejšem delovanju, omenimo metode preiskovanja serijskih umorov, in sicer metode vedenjskega in geografskega profiliranja. V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med inteligenco in serijskimi morilci. Pri iskanju odgovorov nam postavljajo smernice postavljene hipoteze in naše glavno raziskovalno vprašanje. Skozi raziskavo domače in tuje literature poskušamo najti odgovor, ali in kako stopnja inteligence vpliva na način izvrševanja umora pri serijskih morilcih. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnjo raziskovalno delo ter predloge za ukrepe, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju nastanka serijskih morilcev.
Keywords: diplomske naloge, inteligenca, serijski morilci, dednost, umor, kaznivo dejanje, socialno okolje
Published: 27.08.2019; Views: 649; Downloads: 166
.pdf Full text (1022,58 KB)

16.
Pranje denarja preko davčnih oaz in slamnatih podjetij
Gregor Nestorov, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pranje denarja je kaznivo dejanje, kjer se skuša premoženje, ki je pridobljeno s predhodnim kaznivim dejanjem, prikazati, kot da je pridobljeno na zakonit način. Od pojava tega kaznivega dejanja do danes, so se oblike izvršitvenih ravnanj nenehno spreminjale. V zadnjem času so v zvezi s pranjem denarja še posebej aktualne davčne oaze in slamnata podjetja. V začetku diplomskega dela je podrobneje predstavljen institut pranja denarja, značilnosti in vrste davčnih oaz ter slamnata podjetja. Kaznivo dejanje pranja denarja predstavlja vse večji in resnejši problem. Število teh kaznivih dejanj iz leta v leto narašča. Po celotnem svetu naj bi se pretakalo že na stotine milijard evrov umazanega denarja. Takšni strmi rasti je pripomogla svetovna globalizacija in na splošno modernizacija delovanja družbe. Prvi korak k zajezitvi razmaha te vrste organiziranega kriminala predstavlja ustrezna inkriminacija tega kaznivega dejanja v nacionalnem pravnem redu. V tretjem poglavju je predstavljena pravna ureditev pranja denarja v slovenski zakonodaji in nekaterih drugih evropskih državah ter v Evropski uniji, ki stremi k poenotenju prava na tem področju. Za uspešen boj proti pranju denarja so poleg ustrezne inkriminacije potrebni tudi drugi ukrepi, ki zajemajo delovanje nacionalnih organov ter povezovanje posameznih držav v mednarodne institucije, specializirane za boj proti pranju denarja. V drugi polovici diplomske naloge je tako predstavljen Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja ter nekatere izmed najvidnejših mednarodnih institucij, ki delujejo na tem področju. Kljub načeloma dobri inkriminaciji pranja denarja v Kazenskem zakoniku in drugih pravnih aktih, ki vključujejo tudi modernejša izvršitvena ravnanja, prihaja v pravni teoriji do nekaterih dilem v zvezi s tem kaznivim dejanjem. Pri razrešitvi teh vprašanj imajo odločilno vlogo sodišča, ki s svojimi sodbami postavljajo pravne standarde pri interpretaciji posameznih zakonskih določb. V zadnjem poglavju diplomskega dela je analizirano delovanje slovenskega pravosodja, prav tako pa so predstavljeni tudi nekateri primeri oziroma ugotovitve iz sodne prakse.
Keywords: kaznivo dejanje, pranje denarja, slamnata podjetja, davčne oaze, Urad
Published: 05.07.2019; Views: 757; Downloads: 144
.pdf Full text (508,43 KB)

17.
Institut neprištevnosti in njegova uporaba v sodni praksi
Patricija Majhen, 2019, master's thesis

Abstract: Prištevnost je pravni izraz za psihološko stanje storilca kaznivega dejanja, ki se je v trenutku storitve tega dejanja zavedal posledic in kazenske odgovornosti za storjeno dejanje. O neprištevnosti govorimo, ko storilec v času izvršitve dejanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti ni mogel razumeti njegovega pomena oziroma svojega ravnanja ni mogel obvladovati. V tovrstnih primerih ne moremo govoriti o storitvi kaznivega dejanja, ampak zgolj o storitvi protipravnega dejanja, saj morajo biti za obstoj kaznivega dejanja kumulativno izpolnjeni vsi elementi – človekovo voljno ravnanje, bit kaznivega dejanja, protipravnost in krivda. Neprišteven storilec pa za storjeno dejanje ni kriv, zato zoper takega storilca sodišče izda oprostilno sodbo. Neprišteven storilec je lahko kriv za storjeno dejanje zgolj v primeru, ko si sam povzroči neprištevnost z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače. Za storjeno kaznivo dejanje pa je kriv le, če se ugotovi, da je bila pred tem za izvršeno dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. V tem primeru sodišče zoper storilca izda obsodilno sodbo ter mu izreče dejanju primerno kazensko sankcijo. Govorimo o institutu actio libera in causa oziroma o dejanjih, ki so svobodna v odločitvi, ne pa v izvršitvi. Med stanjem prištevnosti in stanjem neprištevnosti pa obstaja več vmesnih stanj, storilec je tako lahko tudi zmanjšano prišteven. Pravno relevantno je zgolj stanje bistveno zmanjšane prištevnosti na podlagi duševne motnje, duševne manjrazvitosti ali kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, ki pa ne izključuje krivde storilca. Bistveno zmanjšano prišteven storilec je kriv za storjeno kaznivo dejanje, zato mu sodišče izreče obsodilno sodbo. Dejstvo, da je dejanje izvršil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ima sodišče možnost upoštevati le v višini izrečene kazni, na način, da mu le-to omili. Zakon duševnih motenj, ki lahko predstavljajo vzrok neprištevnosti ne določa taksativno, zaradi obstoja prevelikega števila duševnih motenj ter nepoznavanja psihiatrične stroke, prav tako pa sama duševna motnja še ne pomeni obstoja neprištevnosti. Če se ugotovi obstoj določene duševne motnje pri storilcu, je potrebno presoditi, kako je ta vplivala na storilčev stik z realnostjo v času izvršitve dejanja. Storilec lahko ima namreč določeno duševno motnjo, ki pa na njegovo izvršitev kaznivega dejanja ni vplivala. Neprištevnost je konkretna situacija, ki se jo ovrednoti pri vsakem posameznem dejanju. Za ugotavljanje dejstva, ali je bila storilčeva prištevnost v času izvršitve kaznivega dejanja izključena ali zmanjšana, ima sodišče možnost odrediti izvedenca psihiatrične stroke, ki na podlagi psihiatričnega pregleda obdolženca poda izvid in mnenje o njegovem duševnem stanju. V primeru, ko pa obramba pri sodišču vzbudi sum o storilčevi neprištevnosti ali bistveno zmanjšani prištevnosti v času izvršitve kaznivega dejanja, pa je odreditev izvedenca psihiatrične stroke celo obligatorna. Sodišče, ki se ukvarja zgolj s pravno znanostjo, namreč nima zadostnega znanja, da bi samo presojalo o zadevah, ki sodijo na področje psihiatrije, zato mora za tovrstno mnenje prositi stroko, ki se s tem ukvarja. Če tekom dokaznega postopka na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatra sodišče ugotovi, da je bil storilec v času izvršitve kaznivega dejanja neprišteven, mu ne sme izreči kazni, saj zanj ni kriv. Zakon pa dopušča možnost, da se taki osebi izrečejo posebni prisilni ukrepi kurativne narave, katerih namen je zdravljenje duševno abnormne osebe, ki utegne biti nevarna za okolico, saj se zgolj na tak način lahko doseže prevencija storitve in ponavljanja hujših kaznivih dejanj. Govorimo o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu in varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki se lahko izrečeta tako neprištevnemu, kot bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu.
Keywords: kaznivo dejanje, protipravno dejanje, kazenska odgovornost, krivda, neprištevnost, bistveno zmanjšana prištevnost, actio libera in causa, psihiatrično izvedenstvo, varnostni ukrep
Published: 27.06.2019; Views: 975; Downloads: 159
.pdf Full text (879,94 KB)

18.
Delovanje mrliškopregledne službe ob obstoju suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje
Robi Rudolf, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Medicina v širšem pomenu je veda, ki se ukvarja z preprečevanjem bolezni in preučuje človeško telo. Usmerjena je k zdravljenju bolezni in poškodb, torej povrnitvi zdravja ljudi. V ožjem smislu pa je medicina povezana z dejavnostjo zdravnikov. Ko se človeško življenje iz kateregakoli razloga konča in nastopi smrt, je med drugim naloga medicine tudi, da nesporno ugotovi in potrdi smrt, točen čas in vzrok smrti (Jevšek, 2014). Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti ustreznost delovanja mrliškopregledne službe v Republiki Sloveniji, predvsem takrat, ko gre za sum nenaravne smrti, kot tudi ugotoviti strokovno usposobljenost zdravnikov na tem področju. Ugotavljali smo obseg usposabljanja zdravnikov za opravljanje tovrstnih ogledov. Cilj diplomskega dela je bil obenem tudi predlagati morebitne izboljšave v smislu boljše organiziranosti in bolj kvalitetnega izvajanja mrliškopregledne službe. Do ugotovitev smo prišli s pomočjo domače in tuje literature, predvsem pa z intervjuji kvalificiranih strokovnjakov tega področja. Mrliškopregledna služba v Republiki Sloveniji ni dovolj dobro organizirana, izvajalci le-te niso zadostni strokovnjaki in se tako tudi ne izvaja na potrebnem strokovnem nivoju. Tu lahko izvzamemo le zdravnike, strokovnjake, zaposlene na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. Zdravniki, specialisti za sodno medicino so visoko usposobljeni strokovnjaki za ugotavljanje vzroka, načina in okoliščin smrti saj je to njihova primarna dejavnost. Vsakodnevno namreč opravljajo mrliške preglede, sanitarne, sodne in druge obdukcije. Ker je življenje največja človekova vrednota, pri preiskavah in ugotavljanju vzroka smrti, ne bi smelo biti prostora za napake, rutino in nestrokovnost.
Keywords: diplomske naloge, mrliškopregledna služba, mrliški pregled, obdukcija, sumljiva smrt, policija, kaznivo dejanje
Published: 14.01.2019; Views: 430; Downloads: 38
.pdf Full text (970,80 KB)

19.
Primeri malomarnega zdravljenja
Kaja Brezovnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Napake pri zdravljenju prizadenejo na tisoče ljudi in lahko pomenijo dolgotrajne ali celo usodne posledice za pacienta, po drugi strani pa predstavljajo psihološki stres za zdravnika in zdravstveno osebje. Vse to kaže na globlje sistemske pomanjkljivosti, na katere vplivajo ne le zdravniki in zdravstveno osebje, temveč tudi oprema, pacienti, delovno okolje, organizacija dela in zadolžitve. Kaznivo dejanje, povzročeno iz malomarnosti, se lahko pojavi kot posebna oblika krivde le takrat, kadar zakon to izrecno določa. Eno takšnih kaznivih dejanj je tudi malomarno zdravljenje, ki je opredeljeno v 179. členu Kazenskega zakonika (»Kazenski zakonik [KZ-1-NPB4]«, 2012). Da se lahko ugotovi zdravniška napaka, mora sodišče utemeljiti dvome določenih dejstev, na podlagi katerih se v postopek vključi sodni izvedenec medicinske stroke, ki s svojim strokovnim znanjem razjasni sodišču manj znana dejstva ter poda mnenje, ali je zdravstveno osebje oziroma zdravnik ravnal v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke. Pregledali smo sodno prakso in ugotovili, da zdravstvenim napakam pogosto botrujejo slabo načrtovanje in neustrezno zaporedje postopkov, postavitev napačne diagnoze ter pomanjkljiva komunikacija med zdravnikom, bolnikom ter zdravstvenim osebjem, do katere pride zaradi neznanja, malomarnosti, v nekaterih primerih pa tudi namernega postopanja. Skozi podrobnejšo analizo primerov se je izkazalo, da je pri dokazovanju kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja ključna vloga sodnih izvedencev, sodišče samo presoja odnos obdolženca do dejanja. Pri pregledu odločitev sodišč se je izkazalo, da pomanjkanje dokazov pogosto onemogoči vzpostavitev vzročne zveze med postopanjem zdravnika in posledico, torej poslabšanje zdravja, oziroma sodišča zaradi pomanjkanja dokazov ne morejo onkraj razumnega dvoma zatrditi, da je posledica nastala izključno zaradi malomarnega zdravljenja.
Keywords: diplomske naloge, kaznivo dejanje, malomarno zdravljenje, zdravniška napaka, sodni izvedenec, zdravstveno osebje
Published: 10.10.2018; Views: 798; Downloads: 156
.pdf Full text (892,67 KB)

20.
Pomen preiskovanja krvi in krvnih sledi pri kaznivem dejanju
Viktoria Lopert, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Ko se zgodi kaznivo dejanje, imajo policisti, kriminalistični tehniki, kriminalisti in forenzični strokovnjaki /izvedenci glavno vlogo, da v imenu žrtev povedo, kaj, kako, kje in zakaj se je kaznivo dejanje zgodilo. Tehniki in policisti zavarujejo sledi, kriminalisti in policisti zaslišujejo, medtem ko forenzični izvedenci opravijo analizo materialnih dokazov in rezultate ovrednotijo. Pri raziskovanju primera imajo ključno vlogo materialni dokazi, posebna vrste le-teh so krvne sledi in kri. Pa vendar na videz nič kaj posebna tekočina skriva mnogo unikatnih in pomembnih lastnosti posameznika, najpomembnejša lastnost je DNK, ki vsakemu posamezniku daje identiteto, zato bi DNK lahko poimenovali človeška črtna koda. Ker je puščanje te unikatne sledi za seboj preprosto, morajo preiskovalci nositi zaščitne obleke in maske, da se kraj kaznivega dejanja ne kontaminira. Na prvi pogled vsaka kri izgleda enako, bodisi človeška ali nečloveška oziroma drugih živalskih vrst. Pa temu ni tako, saj človeška kri vsebuje dihalni pigment – hemoglobin, kri nekaterih drugih živali pa poleg njega vsebuje še druge dihalne pigmente. Za odkrivanje krvi uporabljamo različne reagente, med najbolj znanimi so luminol, BlueStar®, tetramethylbenzidine – TMB, Hemastix®, Hexagon OBTI®. Preliminarni reagenti (luminol, BlueStar®, tetramethylbenzidine – TMB, Hemastix®) dajejo lažno pozitivne rezultate, saj reagirajo s katero koli krvjo, ki ni človeškega izvora. Posledica nasilnih dogodkov so tudi različne oblike krvnih sledi. Namreč, tudi oblika krvnih sledi vsebuje veliko uporabnih informacij, saj pove, na kakšen način in s čim je bilo storjeno kaznivo dejanje. Za ugotovitev izvora krvnih sledi v prostoru uporabljamo več različnih metod, ki so kasneje pomemben del rekonstrukcije dogodka. Vse sledi je nujno potrebno fotografirati in dokumentirati ter jih ohraniti za nadaljnje laboratorijske preiskave in kazenski postopek. V kazenskem postopku se predstavi kaznivo dejanje, zato je pomembno, da so sledi natančno dokumentirane, medtem ko morajo biti rezultati forenzične preiskave natančni in razumljivo predstavljeni. V zapisniku je zapisano, katere sledi so bile zavarovane. Rezultate forenzičnih preiskav forenzični strokovnjaki podajo v obliki poročila o preiskavi.
Keywords: diplomske naloge, kri, oblika krvne sledi, kaznivo dejanje, DNK, lažno pozitivni rezultati, preiskovanja krvnih sledi
Published: 09.10.2018; Views: 559; Downloads: 108
.pdf Full text (3,21 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica