Search the digital library catalog

Abstract: Namen prispevka: V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde). Metode: Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka. Ugotovitve: Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala. Praktična uporabnost: Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Keywords: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Published: 12.05.2020; Views: 214; Downloads: 13
Link to full text
This document has many files! More...

Abstract: V diplomski nalogi smo podrobno predstavili in opredelili pojem prostitucija in z njo rast »seks turizma« v Sloveniji in v nekaterih izbranih državah, kjer je ta dejavnost močno razširjena in povsem običajna. V teoretičnem delu smo predstavili pomen prostitucije skozi zgodovino, določili vzroke, oblike in posledice. Poudarili smo predvsem družbene in kulturne kontekste, ki spremljajo prostitucijo. Pri tem nismo izključili ekonomskih okoliščin in socialnih neenakosti. Zanimalo nas je, kakšen odraz pravzaprav ima prostitucija v sodobnosti, saj s pomočjo interneta ter napredne tehnologije, ki je ljudem iz dneva v dan vse bolj dostopna, omogoča rast spletne prostitucije. Raziskali smo, katere destinacije najbolj slovijo po »seks turizmu«, kdo so ponudniki in kaj ponujajo v zameno za denar ter kdo so obiskovalci in kakšne potrebe imajo. Trenutno je spolna industrija med najbolj dobičkonosnimi panogami na svetu, zato smo pisali tudi o vseh oblikah kriminala, ki jo spremlja. Treba je bilo omeniti žrtve, ki so ujete v kriminalno mrežo in s tem izpostavljene raznim težavam in boleznim. Razširjenost prostitucije smo poskušali čim bolj raziskati tudi v Sloveniji, saj je v zadnjih nekaj letih opaziti porast prostitucije. Ugotavljali smo, iz katerih držav prihajajo dekleta, kje nudijo spolne storitve in ali je s tem povezano zvodništvo. Pisali smo tudi o zakonski ureditvi prostitucije v Sloveniji in v nekaterih izbranih državah. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga objavili na družbenem omrežju Facebook, smo pridobili podatke, kakšen pogled imajo anketiranci na prostitucijo in v kolikšni meri se je sami ali njihovi znanci poslužujejo. Nekaj vprašanj smo namenili mnenju o pravni ureditvi prostitucije v Sloveniji, legalizaciji. Namen našega diplomskega dela je bil, da bralcem predstavimo odraz prostitucije v okviru hitro rastoče seksualne industrije v turizmu, ki vse bolj cveti na mednarodnih trgih. V zadnjih nekaj letih je »seks turizem« postal trend sodobne družbe. Rezultati raziskave so pokazali, da prostitucija ni tabu tema ter da je vprašanje legalizacije prostitucije v Sloveniji še vedno neenotno opredeljeno. Iz tega lahko povzamemo, da pri ljudeh vlada polemika glede prostitucije, saj imamo ljudje različne poglede nanjo. Glede na število anketirancev je odstotek pri poznavanju oseb, ki se poslužujejo plačljivih spolnih uslug, relativno visok.
Keywords: diplomske naloge, turizem, prostitucija, seksualno delo, zvodništvo, kazniva dejanja
Published: 11.02.2020; Views: 388; Downloads: 81
Full text (917,54 KB)

Abstract: Profiliranje je metoda kriminalističnega preiskovanja, ki se uporablja za preiskovanje težjih, predvsem serijskih kaznivih dejanj, kot so spolni delikti, umori, ropi in tatvine, požigi, terorizem in novodobna oblika spletnih kaznivih dejanj, imenovana ʺcyber crimeʺ. V diplomski nalogi bomo spoznali profiliranje, za lažje razumevanje pa bomo najprej predstavili forenzično psihologijo, izhodišče metode profiliranja. Izraz forenzična psihologija predstavlja vse poglede psihologije, ki se nanašajo na pravno in kriminalistično področje. V začetku naloge bomo spoznali mejnike v razvoju in delitev forenzične psihologije, posebno pozornost pa bomo namenili eni od njenih vej – preiskovalni psihologiji, katere ključni člen je profiliranje. V osrednjem delu naloge bomo spoznali razvoj profiliranja in zvrsti, na katere se deli zaradi obsega obravnavanih podatkov ter različnih pristopov in pogledov na preiskovanje določenega kaznivega dejanja. Spoznali bomo pozitivne in negativne lastnosti metode in možnosti, ki jih ponuja preiskovalcem. Pri preiskovanju kaznivih dejanj profiliranje ni prvo uporabljeno orodje. Po navadi se vključi, ko preiskovalci zaidejo s poti ter nimajo potrebnih sledi in dokazov za nadaljevanje preiskave, njegov glavni namen pa je zoženje kroga osumljencev, pomoč pri vrednotenju dokazov in pričanj ter svetovanje pri izdelavi strategije nadaljnjega preiskovanja. V zadnjem delu naloge pa sledi nekaj odmevnih primerov serijskih kaznivih dejanj, pri katerih je bilo v preiskavo vključeno profiliranje in vključevanje profiliranja v novodobne oblike kriminala.
Keywords: diplomske naloge, profiliranje osumljencev, psihološke značilnosti, serijska kazniva dejanja, kriminalistične preiskave, spolni delikti
Published: 01.10.2019; Views: 381; Downloads: 101
Full text (1,62 MB)

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tema odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Pravna oseba je pravni subjekt, ki nastopa v pravnem prometu kot nosilec pravic in dolžnosti. Ustvarjena je umetno s pravnim aktom. V njenem imenu v pravnem prometu nastopa fizična oseba, ki je pooblaščena za to. S tem, ko pravna oseba postane pravni subjekt, postane tudi kazenskopravno odgovorna in prevzema kazenske sankcije za protipravno ravnanje. Odgovarja lahko za civilne delikte, prekrške in kazniva dejanja. Kazenska odgovornost pravnih oseb je urejena v Zakonu o odgovornosti pravnih oseb [ZOPOKD], ki je tudi temeljni zakon na tem področju. ZOPOKD v temeljnih določbah določa, da pravna oseba odgovarja za svoj prispevek k storitvi kaznivega dejanja. Iz materialnih razlogov za odgovornost pravnih oseb v 4. členu ZOPOKD, je razvidno, da so subjektivizirani, saj pravna oseba odgovarja za prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja, ki ga je storila fizična oseba s svojo oblikovano voljo in razumom. Za pravne osebe so predpisane štiri vrste premoženjskih sankcij, in sicer denarna kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe ter prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Pri kazenskem postopku je pomembno to, da je enoten, kar pomeni, da mora biti zoper obdolženo pravno osebo in obdolženo fizično osebo, vložena skupna obtožba. Obdolžena pravna oseba v kazenskem postopku ne more nastopati sama, imeti mora zastopnika, lahko pa tudi zagovornika. Statistični podatki kažejo na upad števila ovadb zoper pravne osebe. Delež obsodilnih sodb se giblje tam okoli 50%. iz podatkov je razvidno tudi, da sodišče največkrat izreče pogojno obsodbo.
Keywords: diplomske naloge, pravne osebe, kazniva dejanja, kazenska odgovornost, kazenski postopek, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja
Published: 21.08.2019; Views: 431; Downloads: 88
Full text (479,65 KB)

Abstract: Insolventnost je finančni položaj dolžnika, ki nastane ob trajnejši nelikvidnosti in predstavlja predpostavko in razlog, za začetek postopkov zaradi insolventnosti. Sam začetek postopkov zaradi insolventnosti sicer še ne pomeni, da je bilo storjeno kaznivo dejanja, vendar sama posledica zbuja sum storitve oziroma kršitve varstva poslovanja gospodarskih družb. Insolvenčna kazniva dejanja predstavljajo poseben segment gospodarske kriminalitete, ki sicer še nima statusa samostojnega subjekta. V bistvenem insolvenčna kazniva dejanja razumemo kot kazniva dejanja, katerih posledica je začetek enega od postopkov zaradi insolventnosti. Taka dejanja predstavljajo predvsem načrtno slabšanje premoženjskega položaja dolžnika, oziroma lahko gre na drugi strani tudi za povečevanje obveznosti (prezadolženost). Enako kot pri gospodarski kriminaliteti na splošno velja, da domnevna škoda, ki nastane s tovrstnimi kaznivimi dejanji je velika. Preiskovanje insolvenčne kriminalitete predstavlja kompleksno in zahtevno področje, ki od preiskovalcev zahteva obilne izkušnje in znanja s področja prava, gospodarskega poslovanja, računovodstva, davčne zakonodaje, varstvoslovja, ipd.. V določenih primerih se zahteva tudi specifično znanje glavne dejavnosti preiskovane družbe. Težavnost se pojavi že pri samem odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj, saj se ta velikokrat skrivajo v obliki običajnega gospodarskega poslovanja. Dodatna težavnost predstavlja tudi to, da so taka dejanja (poslovni dogodki) velikokrat varovana s poslovno tajnostjo. Namen pregona insolvenčne kriminalitete je v širšem smislu zavarovanje gospodarstva in pravnega poslovanja družb. V ožjem smislu gre za zavarovanje interesov in pravic upnikov in drugih oseb, ki so povezane s poslovanjem družbe.
Keywords: insolventnost, prisilne poravnave, stečajni postopki, insolvenčna kazniva dejanja, prevare, storilci, oškodovanci, preiskovanje, primeri, študije primerov, SCT, magistrska dela
Published: 20.06.2019; Views: 341; Downloads: 80
Full text (1,04 MB)