1. Premoženjska kazniva dejanja na avtocestnih počivališčih v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloRebecca Viktorija Kondić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Premoženjska kazniva dejanja so tista dejanja, pri katerih si storilec na protipraven način prilasti tujo premično lastnino. Med premoženjska kazniva dejanja spadajo tatvine, vlomi, ropi, goljufije. S premoženjskimi kaznivimi dejanji se srečujemo tudi na avtocestnih počivališčih. Človekova nepazljivost je ena od glavnih razlogov izvršitve premoženjskih kaznivih dejanj na avtocestnih počivališčih , saj vredne stvari, kakor so mobilni telefon , fotoaparat, denarnico pustijo na vidnih mestih, kar storilci prida izkoristijo. Storilci so večinoma državljani tujih, manj razvitih držav. V diplomskem delu smo preučevali s katerimi vrstami premoženjskih kaznivih dejanj na avtocestnih počivališčih se srečujemo v Sloveniji, kdo so storilci, načine izvrševanja premoženjskih kaznivih dejanj, delovanje in ukrepe policije pri odkrivanju in preprečevanju premoženjske kriminalitete ter ukrepe vzdrževalca za preprečitev premoženjskih kaznivih dejanj na avtocestnih počivališčih. Po analiziranju in preučevanju premoženjske kriminalitete na avtocestnih počivališčih, smo ugotovili, da je pri preprečevanju premoženjske kriminalitete potrebno dobro medsebojno sodelovanje med policijo ter vzdrževalcem avtocestnih počivališč. S strani policije so potrebne dodatne oblike preventivne aktivnosti za odvrnitev storilcev od izvrševanja kaznivih dejanj in drugih prepovedanih ravnanj. Vzdrževalec avtocestnih počivališč pa mora pričeti z izobraževanjem in preventivnim delovanjem na avtocestah in hitrih cestah povezano z varnostjo v prometu.
Keywords: premoženjska kazniva dejanja, avtocestna počivališča, storilci, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.11.2024; Views: 0; Downloads: 31
 Full text (902,53 KB) |
2. Gospodarski kriminal in računovodjeMartina Kotnik, 2024, master's thesis Abstract: Stopnja gospodarskega kriminala je vsako leto višja, saj se razvijajo nove tehnologije in pojavljajo številne globalne in regionalne geopolitične krize. Storilci gospodarskih kaznivih dejanj kažejo nova znanja, postajajo spretnejši v izkoriščanju priložnosti, prizadevajo več žrtev, kot kadarkoli prej ter znajo vzpostaviti večjo ''navidezno distanco'' med njimi in kriminalnimi dejanji. Računovodski poklic velja za enega najbolj zaupanja vrednih poklicev in ima ključno vlogo pri preprečevanju gospodarskih kaznivih dejanj. Kljub temu pa smo priča številnim gospodarskim prevaram, ki so jih zagrešili ravno računovodje.
V raziskavi smo preverjali kakšno vlogo imajo računovodje pri preprečevanju in odkrivanju gospodarskih kaznivih dejanj, ter ali se na znake, ki nakazujejo na možno gospodarsko kaznivo dejanje, vedno odzovejo in ga poskušajo preprečiti oz. ga prijavijo. Zanimajo nas tudi razlogi, ki vodijo računovodje v zagrešitev takšnih kaznivih dejanj, ter kako pogosto se računovodje v praksi srečujejo z različnimi oblikami le teh.
Uvodnemu delu sledi pregled literature s področja gospodarskega kriminala in teorije računovodstva, napravili pa tudi primerjalno analizo pravne ureditve gospodarskega kriminala v Sloveniji, Nemčiji in Veliki Britaniji, preverili pa smo tudi trenutno ureditev in smernice na področju pravne ureditve gospodarskega kriminala v Evropski Uniji.
V empiričnem delu smo z anketo respondente povprašali kako pogosto se pri svojem delu srečujejo z gospodarskim kriminalom in o razlogih in motivih za storitev gospodarskega kriminalnega dejanja. Z analizo rezultatov raziskave smo preverili hipoteze.
Keywords: Gospodarska kazniva dejanja, računovodje, pravna ureditev, forenzično računovodstvo, prevara
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (3,21 MB) |
3. Nasilje v družini v Sloveniji med prvim valom nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (Covid-19) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDarko Maroh, 2024, undergraduate thesis Abstract: V času med 12. 3. 2020 in 31. 5. 2020 je bila z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19) na območju Republike Slovenije razglašena epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19). Mediji so bili preplavljeni z informacijami o širjenju virusa, njegovih posledicah in o ukrepih za preprečevanje njegovega širjenja. Kmalu po razglasitvi epidemije so se v medijih začela vrstiti opozorila o nevarnostih porasta nasilja v družinah. Posredovana so bila zagotovila, da državni organi in organizacije, kljub omejitvam in ukrepom za preprečevanje širjenja bolezni, nasilje obravnavajo celovito kot pred epidemijo in da se žrtvam zagotavlja zaščita.
V diplomskem delu so predstavljeni pojmi nasilje, družina in nasilje v družini. Prav tako so prestavljene različne oblike nasilja v družini in pri tem navedeni konkretni primeri posamezne oblike nasilja. Izpostavljeni so organi in organizacije, ki delujejo na področju obravnave protipravnih ravnanj z elementi nasilja v družini in njihovi ukrepi ob tovrstnih obravnavah. Zajeta so protipravna ravnanja z elementi nasilja v družinskih skupnostih na področju kaznivih dejanj in prekrškov. Od kaznivih dejanjih je izpostavljeno kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika, ki je umeščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Na področju prekrškov pa so izpostavljene kršitve četrtega odstavka 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) v povezavi s prvimi tremi odstavki navedenega člena.
Na podlagi statističnih podatkov Policije sta bili potrjeni dve tezi, in sicer da je Slovenska policija v prvem valu nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19), med 12. 3. 2020 in 31. 5. 2020, ko je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija te nalezljive bolezni, obravnavala več kaznivih dejanj nasilja v družini po 191. členu KZ-1 ter da je v enakem obdobju obravnavala več prekrškov z elementi nasilja po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1.
Keywords: nasilje v družini, Covid-19, kazniva dejanja, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,62 MB) |
4. Skupne in specializirane preiskovalne skupine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNuša Ambrožič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem preučila skupne in specializirane preiskovalne skupine, ki predstavljajo eno od preiskovalnih tehnik, ki jih organi kazenskega pregona uporabljajo pri preiskovanju hujših kaznivih dejanj. Ugotovila sem tudi, kako se ustanovijo skupine, kaj je potrebno in kdo vse sodeluje pri sestavi. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu sem opisala kaj so skupne preiskovalne skupine, kako delujejo, kdo sodeluje pri preiskavah, prav tako sem to storila za specializirane preiskovalne skupine. V drugem delu pa sem raziskovala ali obstajajo razlike v namenu, sestavi, področju delovanja, uporabljanju metod, pravni podlagi, logistiki in upravljanju, izzivih in omejitvah, ter sem ugotovila, da razlike obstajajo, ter da imajo oboje skupine svoje prednosti in izzive. Opisala pa sem tudi nekaj primerov skupnih preiskovalnih skupin v katerih je v raziskavah pomagala tudi Slovenija, oziroma je bil Slovenija tarča raziskave. Slovenija je uspešno sodelovala v več preiskavah skupnih preiskovalnih skupin in je Evropi pripomogla k zatrtju več kriminalnih združb na različnih področjih, kot so trgovina z prepovedanimi drogami, ljudmi in orožjem. Poleg skupnih in specializiranih preiskovalnih skupin, pa sem opisala tudi nekaj drugih preiskovalnih skupin, ki se osredotočajo na različne vrste kaznivih dejanj.
Keywords: kazniva dejanja, kriminaliteta, preiskovalne skupine, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (623,79 KB) |
5. Zanesljivost analize vzorcev krvnih madežev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSara Ćulibrk, 2024, undergraduate thesis Abstract: Preiskovanje kraja dejanja je kompleksen postopek, ki v številnih primerih vključuje preiskavo velikega števila sledi. Pri tem ene od pomembnejših sledi predstavljajo biološke sledi, med katere med drugim spada kri. Krvne sledi so pomembne za preiskovalce, saj lahko odkrijejo ogromno informacij o storjenem dejanju. Že oblika krvnih madežev lahko preiskovalcem odkrije veliko o storjenem dejanju. Analiza vzorcev krvnih madežev je tako forenzična tehnika, ki se ukvarja z interpretacijo vzorcev krvnih madežev, pri čemer preiskovalci analizirajo velikost, obliko, porazdelitev in lokacijo krvnih madežev. Z njeno uporabo ugotavljajo okoliščine dejanja, kot so npr. uporabljeno orožje, število potencialnih storilcev, položaj žrtve in storilcev med dejanjem, ali je šlo pri dejanju za umor ali samomor ipd.
Čeprav lahko analiza vzorcev krvnih madežev pomembno pomaga pri preiskavah, obstajajo določene polemike in zadržki pri njeni uporabi. In sicer največjo težavo predstavlja dejstvo, da čeprav se ta tehnika že zelo dolgo uporablja kot dokazno gradivo v sodnih postopkih, njena zanesljivost ni znanstveno dovolj preučena in dokazana. Prav tako je težava v tem, da ni vsesplošno sprejetih standardov, usposabljanja, klasifikacije in terminologije, kar dodatno onemogoča ugotavljanje njene zanesljivosti in hkrati dopušča možnost napak. Nedavni strokovni pregledi in raziskave poudarjajo, da je ta forenzična tehnika, zaradi zanašanja na interpretacije strokovnjakov, zelo podvržena subjektivnosti, kontekstualni pristranskosti in napakam. Kljub prizadevanjem po izboljšavi nekaterih vidikov metod preiskovanja vzorcev krvnih madežev z določenimi računalniškimi programi je nekatere izvore napak in določene mere subjektivnosti skoraj nemogoče popolnoma odpraviti.
Keywords: krvni madeži, zanesljivost, kazniva dejanja, stopnja zmotnosti, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.06.2024; Views: 227; Downloads: 42
Full text (2,22 MB) |
6. |
7. |
8. Turizem in kriminaliteta v Španiji : magistrsko deloBojana Pajnkiher, 2024, master's thesis Abstract: Turizem je postal ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti, ki ne le prispeva k rasti gospodarstva, temveč ima tudi številne druge pozitivne vplive na družbo. Spremembe v načinu življenja, tehnologiji in globalizaciji so prispevale k naraščajočemu pomenu turizma v sodobnem svetu. Turizem zagotavlja delovna mesta, spodbuja lokalno podjetništvo in povečuje bruto domači proizvod. Prav tako prispeva k medkulturnemu razumevanju in povezovanju ljudi, saj potovanja omogočajo srečanja med ljudmi različnih kultur, jezikov in tradicij, s tem pa se spodbuja mednarodna strpnost ter spoštovanje raznolikosti. Kljub vsem pozitivnim vplivom pa je pomembno tudi upoštevati izzive, povezane s turizmom, kot so množični turizem, negativni vpliv na okolje, prisilno izseljevanje domačinov itd. Zato postaja trajnostni turizem vse bolj pomemben koncept, ki poudarja odgovornost do okolja, lokalnih skupnosti ter ohranja kulturne in naravne dediščine.
Evropa ostaja ena najbolj priljubljenih destinacij za turiste. Bogate z zgodovino, kulturo, umetnostjo in naravnimi lepotami, evropske države privabljajo turiste iz vsega sveta. Španija je uveljavljen turistični trg ne le v Evropi, ampak tudi na svetu. Njena geografska bližina, ugodno podnebje ter relativna cenovna ugodnost ponudbe so ključni dejavniki, ki privabljajo množico turistov. Turizem v Španiji ima pomembno vlogo v njenem gospodarstvu, prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, razvoju infrastrukture ipd.
V zaključnem delu smo se osredotočili na povezavo med turizmom in kriminaliteto ter naredili analizo šestih različnih primerov kaznivih dejanj v turizmu ter predstavili nekaj primerov dobre prakse. Varnost v turizmu ima ključen pomen, saj neposredno vpliva na dojemanje turistične destinacije, turistično izkušnjo in dolgoročni uspeh turistične industrije, zato je pomembno, da turistična mesta v svoji strategiji varnost obravnavajo kot glavno skrb.
Keywords: kriminaliteta, kazniva dejanja, turizem, Španija, magistrska dela
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 308; Downloads: 56
Full text (650,21 KB) |
9. Analiza obremenjenosti policistov na območju policijske uprave Celje v obdobju od leta 1995 do leta 2005Matjaž Pristovnik, Vinko Gorenak, 2007, published scientific conference contribution Keywords: policija, delovna obremenitev, zasedena delovna mesta, sistematizacija, motivacija za delo, kazniva dejanja, prometne nesreče, kršitve javnega reda in miru, policijske uprave, statistika
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 293; Downloads: 12
Full text (837,06 KB) |
10. |
