1. Od Æthelberhta do Edgarja : razvoj anglosaškega prava v srednjem vekuAja Barbič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na razvoj pravnega sistema v anglosaški Angliji v obdobju od 7. do 10. stoletja. Preučuje nastanek kraljevih zakonikov, ki so vplivali tako na družbeni kot na politični kontekst. Za prvi zapisani zakonik je zaslužen kentski kralj Æthelberht, na njegove zakone pa so se navezovali tudi kasnejši kralji. Analizirani so izbrani zakoni, ki prikazujejo prehod iz lokalno prilagojenih pravil v sistematične kodekse, ki so bili še vedno pod velikim vplivom Cerkve. V sklopu kraljevih zakonikov se je simultano začelo oblikovati kazensko pravosodje, ki kot glavno kaznivo dejanje navaja krajo, omenjena sta tudi vloga prisege ter sam pravni postopek, ki obtoženca čaka po storjenem kaznivem dejanju. Kraljevi zakoniki so vsebovali tudi zakone, ki so se neposredno nanašali na položaj žensk v družbi, kar jasno prikazuje omejitve, s katerimi so se soočale.
Keywords: anglosaški pravni sistem, kraljeva zakonodaja, kazensko pravosodje, wergild, ženske
Published in DKUM: 07.03.2025; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (1,21 MB) |
2. |
3. Kriv in nedolžen - analiza sodnega primera M. N. : magistrsko deloAdriana Zelić, 2022, master's thesis Abstract: Predmetna kazenska zadeva zoper dr. M. N. je zagotovo eden najodmevnejših primerov v Sloveniji do sedaj. Umorjen je bil direktor enega izmed ljubljanskih inštitutov v prednovoletnem času. Obtoženega je preganjalo Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, čeprav je šlo zgolj za enega samega obtoženega v zadevi. Skozi instančno sojenje se je ugotavljala krivda oziroma nedolžnost dr. M. N. Sodišče je na prvi stopnji izreklo obsodilno sodbo. Tako obtoženi, kot tudi njegova obramba, sta med potekom kazenskega postopka zatrjevala, da je preganjana napačna oseba ter da je potrebno pravega storilca še odkriti. Višje sodišče v Ljubljani je obsodilni sodbi pritrdilo, a je nato Vrhovno sodišče Republike Slovenije sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Istočasno z navedeno odločitvijo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je pričel teči dveletni zastaralni rok. Na drugem sojenju na prvi stopnji je sodišče ugotovilo, da obtoženi ni kriv storitve očitanega mu kaznivega dejanja in celo v sodbi nakazovalo na izvršitev umora oškodovanca s strani tretjih oseb, izjave predsednika senata pa so sprožile burne razprave v medijih, kot tudi oster odziv slovenskega pravosodja. Višje sodišče je nato oprostilno sodbo razveljavilo in ugodilo predlogu tožilstva za izločitev predsednika senata, s tem pa se je pričelo tretje sojenje na prvi stopnji. Tudi na tem sojenju je bila tik pred zastaranjem kazenskega pregona zoper dr. M. N. izrečena oprostilna sodba. Tožilstvo in pooblaščenec oškodovanke sta se na odločitev prvostopenjskega sodišča pritožila, vendar pa je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo ugotovilo, da je kazenski pregon zoper obtoženega zastaral. Analiza sodnega primera dr. M. N. je pokazala, da je tekom postopka moč zaznati več kršitev pravic obtoženemu. Mogoče pa je tudi razbrati prizadevanje državnega tožilstva, da se pravici vendarle zadosti, še zlasti ob upoštevanju odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Keywords: kazensko pravosodje, sodbe, domneva nedolžnosti, analiza primera, magistrska dela
Published in DKUM: 22.07.2022; Views: 1001; Downloads: 93
Full text (1,34 MB) |
4. Pristojnost EU za urejanje kazenskega materialnega prava : izbrani vidikiAljaž Kralj, 2020, master's thesis Abstract: Kazensko materialno pravo zaradi povezave s suverenostjo držav članic sprva ni bilo del Rimske pogodbe, z oblikovanjem tretjega medvladnega stebra in vplivom sodne prakse SEU pa je v času Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe pridobilo vidnejšo vlogo. Lizbonska pogodba, v skladu s temeljnim načelom prenosa pristojnosti, glede kazenskega materialnega prava predvideva deljeno pristojnost med EU in državami članicami. EU pa mora pri izvrševanju svoje pristojnosti upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kar preprečuje pretiran poseg v nacionalne kazenske sisteme. 83. člen PDEU natančneje opredeljuje pristojnost EU in predstavlja osrednjo določbo za približevanje kazenskega materialnega prava držav članic, v zvezi z njegovo uporabo pa je več nejasnosti in nerešenih vprašanj. V skladu s prvim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim. Našteta področja kriminala, ki predstavljajo zaprt sistem, se lahko glede na razvoj kriminala tudi razširijo. V skladu z drugim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na že harmoniziranem področju, za katerega se je izkazalo, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike EU. Medtem ko je prvi odstavek namenjen preprečevanju posebno hudega kriminala s čezmejnimi posledicami, služi drugi odstavek zagotavljanju učinkovitosti prava EU. Tretji odstavek ureja postopek zasilne zavore in možnost okrepljenega sodelovanja med državami članicami. 83. člen PDEU se zaradi strogih pogojev in omejitev kaže kot edina primerna pravna podlaga za kazenske materialne ukrepe EU, kar še posebej velja za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij. Pristojnost EU za kazensko materialno pravo je učinkovita, celovita in primerna trenutni stopnji integracije evropskih držav. Primerno je zasnovana, tako za vzpostavitev sistematičnega boja zoper posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kot za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike EU na področjih, kjer veljajo harmonizacijski ukrepi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa ustavna načela in dovolj široka opredelitev 83. člena PDEU omogočajo celovit pristop in učinkovite rešitve, vendar hkrati tudi nevarnost pretiranega razmaha kazenske zakonodaje EU. V prihodnjih letih bo veliko odvisno od usmeritev, ciljev in delovanja Komisije ter odločitev SEU, ki lahko pojasni nedoločene pojme in zariše okvire 83. člena PDEU.
Keywords: Lizbonska pogodba, kazensko pravo EU, območje svobode, varnosti in pravice, pravosodje in notranje zadeve, deljena pristojnost EU, načelo prenosa pristojnosti, subsidiarnost, sorazmernost, približevanje kazenske zakonodaje držav članic, 83. člen PDEU.
Published in DKUM: 27.08.2020; Views: 1613; Downloads: 351
Full text (1,16 MB) |
5. Zbornik povzetkov, 19. dnevi varstvoslovja, Ankaran, 6. in 7. junij 20182018, other monographs and other completed works Abstract: Na 19. Dnevih varstvoslovja, nacionalni konferenci s področja varnosti, letos sledimo aktualni osrednji tematiki – izzivom zagotavljanja varnosti v prometu. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz, povzetki prispevkov enajstih tematskih sekcij in povzetki prispevkov 2. Slovenskih dnevov detektivske dejavnosti. Prispevki odpirajo obsežen nabor vprašanj nacionalnovarnostnega sistema, kazenskega pra- vosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. V program in zbornik 19. Dnevov varstvoslovja smo poleg tradicionalnih vsebinskih sklopov uvrstili nekatere teme, ki so se v zadnjem obdobju pokazale kot posebej aktualne: izzivi zagotavljanja varnosti v prometu, varstvo pred naravnimi in drugimi nesreča- mi v slovenskem morju in na obali, prepoznavanje in preprečevanje radikalizacije, policijsko pridržanje, korporativna varnost v kompleksnih sistemih ter aktualna vprašanja in izzivi na področju policijske dejav- nosti, kriminalistike, informacijske varnosti, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti.
Keywords: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v prometu, korporativna varnost, detektivska dejavnost, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost
Published in DKUM: 06.07.2018; Views: 1815; Downloads: 405
Full text (1,45 MB)
This document has many files! More... |
6. Zbornik povzetkov, 18. slovenski dnevi varstvoslovja, Maribor, 7. in 8. junij 20172017, other monographs and other completed works Abstract: 18. dnevov varstvoslovja, nacionalne konference s področja varnosti, se letos udeležuje prek 200 znanstvenikov in strokovnjakov iz državnih institucij, gospodarstva, lokalnih skupnosti in civilne družbe. Na konferenci s prispevki sodeluje več kot sto govorcev. V zborniku so zbrani napovedniki osmih okroglih miz, povzetki prispevkov v enajstih tematskih sekcijah in predstavitve posterjev študentov doktorskega študija na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki odpirajo obsežen nabor vprašanj nacionalnovarnostnega sistema, kazenskega pravosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. V program in zbornik 18. dnevov varstvoslovja smo poleg tradicionalnih vsebinskih sklopov uvrstili nekatere teme, ki so se v zadnjem obdobju pokazale kot posebej aktualne: vzroki, posledice in pristopi k reševanju migracijske problematike, odprta vprašanja sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah, dileme in izzivi pri vzpostavljanju službe za probacijo ter aktualna vprašanja in izzivi policijskega dela v skupnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti.
Keywords: policija, kriminalistika, varstvoslovje, migracije, detektivi, kazenske sankcije, zborniki, Dnevi varstvoslovja, varnost, mirovne operacije, detektivska dejavnost, policijska dejavnost, zasebno varovanje, kazensko pravosodje, kriminologija, informacijska varnost
Published in DKUM: 13.06.2017; Views: 1652; Downloads: 141
 Link to file |
7. |
8. |
9. Legitimnost policijske dejavnosti in kazenskega pravosodja : diplomsko delo univerzitetnega študijaNina Gašparut, Katja Eman, 2013, undergraduate thesis Abstract: Tako kot mnoge druge, tudi Republika Slovenija temelji na zakonih. Za uspešno delovanje je potrebno prilagajanje državljanov oblasti in državnim organom, kateri delujejo in odločajo v imenu celotnega ljudstva. Država stremi k temu, da bi bile njihove odločitve podprte v čim večji večini, kar bi imelo za posledico prostovoljno skladnost z zakoni in podrejanje oblasti, torej večjo stopnjo legitimnosti. Tako policija kot pravosodje sta tista državna organa, pri katerih legitimnost zaradi velike vloge povezanosti in sodelovanja z državljani igra še kako pomembno vlogo. Vendar pa so potrebni še drugi dejavniki, ki pripomorejo k večji učinkovitosti delovanja omenjenih institucij. Eden izmed njih je zaupanje, da policija deluje pošteno, učinkovito, da zagotavlja vrednote celotne populacije ter da deluje enakopravno do vseh državljanov. Če dojemamo policijo kot legitimno, zaupamo v njeno delo, verjamemo v njeno postopkovno in distributivno pravičnost in učinkovitost, ji bomo bolj naklonjeni, kar posledično vodi do večje možnosti sodelovanja s policijo. Sodelovanje javnosti s policijo, ki se kaže v prijavljanju kaznivih dejanj, opozarjanju na nered v skupnosti, sodelovanju kot priče v kazenskem postopku itd., pa vodi do večje učinkovitosti policije, ki bi bila brez pomoči javnosti manj uspešna pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Vidimo, da so vsi elementi med seboj tesno povezani, kar smo želeli preveriti tudi v našem diplomskem delu. Izvedena je bila raziskava med študenti prava in varstvoslovja, ki so zaradi narave študija in dela v prihodnosti močno povezani s policijo in kazenskim pravosodjem, saj nas je zanimalo njihovo dojemanje policijskega dela ter odnos do policije. Ugotovili smo, da imajo predhodne izkušnje s kazenskopravnim sistemom vpliv na nadaljnji odnos in na sodelovanje s policijo. Tisti, ki so že bili v stiku s policijo, odnos do njih dojemajo kot profesionalen, zaradi česar je večje tudi zaupanje v njihovo delo. Zanimala nas je tudi razlika med študenti prav in varstvoslovja v dojemanju policije in odnosu do njih. Po predvidevanjih imajo študenti varstvoslovja več zaupanja v policijo ter bolj verjamejo v njihovo postopkovno in distributivno pravičnost, medtem, ko večjega sodelovanja študentov nismo uspeli potrditi. Študija je tudi pokazala, da študentje prava bolj verjamejo v enakovreden kaznovalni sistem za vse ljudi, kar je glede na naravo njihovega študija razumljivo.
Keywords: policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, zakoni, legitimnost, pravičnost, distributivna pravičnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.11.2013; Views: 1945; Downloads: 255
Full text (930,05 KB) |
10. Oris sistema kazenskega pravosodja v ZDA : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSabina Jerše, 2013, undergraduate thesis Abstract: Pričujoče delo na podlagi odprte sistemske teorije, podaja oris kazensko pravosodnega sistema Združenih držav Amerike. Podane so osnovne značilnosti organizacije in dela ameriškega kazenskega pravosodja, z zornega kota federalizma, delitve oblasti, in varstva človekovih pravic.
Primarna vloga vsake države je zagotavljanje varnosti in varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V temeljne človekove pravice in svoboščine lahko država poseže le v izrednih razmerah. Teroristični napadi 9. septembra 2001 so to vsekakor bili, in Združene države so uvedle vrsto ukrepov, ki naj bi zagotovili večjo varnost ameriške družbe.
V začetnem delu diplomske naloge so opredeljena teoretska izhodišča, zgodovinski razvoj in politični sistem Združenih držav. Sledi najobširnješi del, ki prikazuje organizacijo in funkcije podsistemov kazenskega pravosodja (organov odkrivanja, pregona, sojenja, izvrševanja kazenskih sankcij ter sodstva za mladoletnike). Zadnji del je namenjen sklepnim mislim in preverjanju domnev.
Keywords: ZDA, politični sistem, kazensko pravosodje, policija, sodišča, kazenske sankcije, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.08.2013; Views: 1930; Downloads: 317
Full text (602,93 KB) |
