| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 121
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Hudodelske združbe - kazenskopravni vidik
Miriam Medved, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Hudodelske združbe so skupine treh ali več ljudi, ki uresničujejo zastavljen hudodelski načrt. Pri uresničevanju načrta predstavljajo veliko nevarnost zoper ljudi, premoženje in ostale lastnine, zato je nujnega pomena, da zakonodajalec inkriminira takšne združbe. V diplomski nalogi smo podrobno opredelili kazenskopravno zakonodajo na podlagi hudodelskega združevanja, članov in vodij, njihovih oblik dejavnosti ter na kakšen način so lahko člani kaznovani za udeležbo v takšni združbi. Po Kazenskem zakoniku se lahko hudodelsko združbo inkriminira kot pripravljalno dejanje v povezavi s steki, kot samostojno kaznivo dejanje in kot kvalifikatorno okoliščino pri drugih kaznivih dejanjih. Glavni cilj takšnih združb je uresničitev hudodelskega načrta, seveda pa vse združbe niso isto organizirane in nimajo enakih sredstev za uresničitev vnaprej načrtovanih kaznivih dejanj. Glede na te dejavnike delimo združbe na višje in nižje organizirane, kar je dobro razvidno iz naše sodne prakse. Čeprav je kazenskopravna zakonodaja na tem področju obsežna in specifično opredeljena, se pri tem še vedno pojavljajo različna vprašanja. Zanima nas, kdaj se združba ljudi sploh šteje za hudodelsko združbo, kako je urejena hierarhija znotraj takšne združbe, kakšne so povezave med vodjo in člani, kako pri pripravljalnem dejanju pride do steka, kdo in kako kazensko odgovarja za različne prispevke k kaznivim dejanjem ter kakšna je razlika med samostojnim in pripravljalnim kaznivim dejanjem hudodelskega združevanja.
Keywords: diplomske naloge, hudodelske združbe, organiziran kriminal, kazensko pravo, vodje hudodelskih združb, kazenski zakonik, člani hudodelskih združb
Published: 07.07.2021; Views: 198; Downloads: 76
.pdf Full text (1,01 MB)

2.
Conference European Investigation Order
2021, other monographs and other completed works

Abstract: This publication contains abstracts of contributions presented at the conference "European Investigation Order – Practical Dilemmas and Theoretical Considerations", which was held online on 8th and 9th of December 2020. Practitioners and academics from multiple EU Member States shared best practices and identified key shortcomings of the European Investigation Order. The event was executed as an integral part of the EU JUST project “European Investigation Order – Legal Analysis and Practical Dilemmas (EIP-LAPD)”, coordinated by the University of Maribor. The structure of the publication roughly follows the agenda of the conference. In the first part the future of mutual recognition and judicial cooperation in criminal matters in the EU is addressed. The second part is more closely focused at the European Investigation Order. Some theoretical dilemmas as well as practical considerations are presented. Lastly, some national reports which were drafted as a key deliverable of the EIO-LAPD project are also outlined.
Keywords: evropsko kazensko pravo, EU, čezmejno zbiranje dokazov, vzajemno priznavanje, dokazovanje
Published: 22.06.2021; Views: 383; Downloads: 6
URL Link to file

3.
Načelo ne bis in idem v slovenski pravni ureditvi in ureditvi ZDA
Žan Mom, 2021, master's thesis

Abstract: Ustava Republike Slovenije v 31. členu določa, da nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. 31. člen Ustave doslej ni bil spreminjan, kar pa ne pomeni, da se pri prepovedi ponovnega sojenja v okviru modernega kazenskega postopka, pojavljajo določene dileme, ki zaradi prekrivanja tako kaznivih dejanj kot tudi prekrškov lahko predstavljajo kršitev prepovedi določene v 31. členu Ustave. Določbo 31. člena Ustave povzema prvi odstavek 10. člena ZKP. Namreč že pravnomočna razsojena zadeva je razloga, da se v predhodnem postopku preiskava s sklepom senata ustavi, da se v postopku z obtožnico obtožba ne dopusti in se postopek s sklepom ustavi, da se obtožnica zavrže ali da po opravljeni glavni obravnavi sodišče izreče zavrnilno sodbo. Problematika se nadaljnje kaže v razmerjih med kaznivimi dejanji in prekrški, kjer pa Zakon o prekrških v 11.a členu določa, kdaj se postopek o prekršku ne vodi, če je že v teku kazenski postopek oz. če je bil kazenski postopek že končan, kar pa tudi nujno ne pomeni, da je izdana sodba. Z zadevno problematiko se ukvarjajo, tudi supranacionalna sodišča, kot sta Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije, ki izdajata sodbe, ki zadevajo slovenski pravni red in ki pomembno vplivajo na sodno prakso slovenskih sodišč, vse od doktrine ENGEL do zadeve Zolotukhin, ki je nato aplicirana na prakso slovenskih sodišč. Tudi Združene države Amerike imajo v njihovem pravnem redu prepoved ponovnega sojenja, pod imenom »double jeopardy« obstaja pa razlika, saj odločbe izdane s strani sodišč v Združenih državah Amerike ne spadajo, niti nimajo možnosti, da preidejo pod presojo supranacionalnih sodišč ampak je vrhovna instanca njihovo Vrhovno sodišče. Nadaljnje zaradi razlik v pravnih redih držav članic EU in Združenih državah Amerike prihaja, tudi do različnih sodnih odločb, ki bi bila v enem pravnem redu na državni ravni relativno sporna, medtem ko so v pravnem redu ZDA praviloma popolnoma skladna z zakoni in pravno doktrino. To po avtorjevem mnenju predstavlja tudi zadnja sodba Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike s področja »double jeopardy«, ki zaradi zvezne ureditve Združenih držav Amerike, omogoča dvojni pregon dvema »suverenema«, kar pa ne predstavljala kršitve prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
Keywords: kazensko pravo, ne bis in idem, dvojna suverenost, mednarodno kazensko pravo, kazensko pravo ZDA, kazenski postopek, 31. člen Ustave Republike Slovenije
Published: 12.02.2021; Views: 424; Downloads: 117
.pdf Full text (615,35 KB)

4.
Povezano, kolektivno in nadaljevano kaznivo dejanje
Valentina Islamčević Lešnik, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava več institutov povezanih z večkratno izvršitvijo istega kaznivega dejanja ali uresničitvijo zakonskih znakov več kaznivih dejanj s strani istega storilca. O idealnem steku kaznivih dejanj govorimo, ko storilec izpolni znake več kaznivih dejanj z enotnim dejanjem. Če zakonske znake več inkriminacij storilec izpolni z najmanj dvema izvršitvenima ravnanjema, govorimo o realnem steku kaznivih dejanj. V kazenskopravni teoriji je pomembnejša razmejitev med pravim in navideznim stekom, saj pri pravem steku kaznivih dejanj storilec odgovarja za več kaznivih dejanj, medtem ko pri navideznem steku storilec odgovarja zgolj za eno kaznivo dejanje. Navideznost se med steki vzpostavi zaradi posebnega odnosa specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije med inkriminacijami ali zaradi nepomembnosti in zanemarljivosti enega kaznivega dejanja napram drugemu. Na podlagi izpolnitve zakonskih znakov gre za eno kaznivo dejanje tudi pri trajajočih deliktih, kjer se prepovedana posledica kumulira in obnavlja. V sodni praksi se je tudi razvil institut enovitega kaznivega dejanja pri katerem sodišče v eno kaznivo dejanje združi več posameznih kaznivih dejanj zaradi njihove medsebojne povezanosti. Ker je med posameznimi ravnanji podana takšna homogenost, da posamezna kazniva dejanja izgubijo svojo samostojnost, je njihova združitev v eno kaznivo dejanje življenjsko logična in sprejemljiva posledica. Za eno kaznivo dejanje in obliko navideznega steka gre tudi v primeru kolektivnega kaznivega dejanja in nadaljevanega kaznivega dejanja. V teoriji se pojavljajo različna stališča kdaj je kaznivo dejanje kolektivno. Nekateri teoretiki zagovarjajo, da so to kazniva dejanja, ki inkriminirajo serijsko kriminalno dejavnost storilca, drugi pa da na presežen pojem kolektivnega kaznivega dejanja spominjajo kazniva dejanja, ki v zakonskem opisu vsebujejo nedovršne glagole. Novejša sodna praksa kazniva dejanja, ki vsebujejo nedovršne glagole, opredeljuje za kolektivnim podobna dejanja, čeprav jih mestoma v praksi označuje za kolektivna. Za kolektivna kazniva dejanja je značilno, da storilec načrtno izvršuje istovrstna kazniva dejanja, sodna praksa pa dopušča kaznivost tudi za enkratno izvršitev. Do združitve več kaznivih dejanj v eno kaznivo dejanje pride tudi pri nadaljevanem kaznivem dejanju, ki je kodificiran v 54. členu KZ-1. Za uporabo instituta morajo biti izpolnjeni vsi konstantni kriteriji in minimalno en variabilen kriterij. Za izpolnitev konstantnih kriterijev mora biti podan enoten psihičen odnos storilca do kaznivih dejanj, istovrstnost premoženjskih kaznivih dejanj ter časovna kontinuiranost. Kot variabilen kriterij štejejo druge okoliščine, ki dodatno povezujejo posamezna kazniva dejanja v eno kaznivo dejanje (npr. enak način, kraj, isti oškodovanec ipd.). V nadaljevano kaznivo dejanje so ob izpolnjenih pogojih vključena kazniva dejanja storjena v njegovem časovnem obdobju. Po novejšem stališču VSRS je sojenje zoper novoodkrita dejanja, ki bi bila vključena v nadaljevano kaznivo dejanje, če bi se zanje ob sojenju vedelo, dopustno. Prepoved ponovnega sojenja se nanaša na novoodkrita dejanja, le kadar skupaj z dejanji iz sodbe o nadaljevanem kaznivem dejanju tvorijo isti historični dogodek in bi jih bilo nesprejemljivo in nepošteno obravnavati v ločenih postopkih. Takšno stališče spravlja storilce, katerih dejanja ne bodo vključena v en obtožni akt, v bistveno slabši položaj kot storilce, katerih dejanja se bodo obravnavala v enem postopku. Za nadaljevano kaznivo dejanje so namreč določbe o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku izrecno izključene.
Keywords: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, kolektivno kaznivo dejanje, povezano kaznivo dejanje, nadaljevano kaznivo dejanje, časovna povezanost, steki kaznivih dejanj, čas izvršitve.
Published: 16.12.2020; Views: 380; Downloads: 116
.pdf Full text (724,49 KB)

5.
Pristojnost EU za urejanje kazenskega materialnega prava
Aljaž Kralj, 2020, master's thesis

Abstract: Kazensko materialno pravo zaradi povezave s suverenostjo držav članic sprva ni bilo del Rimske pogodbe, z oblikovanjem tretjega medvladnega stebra in vplivom sodne prakse SEU pa je v času Maastrichtske in Amsterdamske pogodbe pridobilo vidnejšo vlogo. Lizbonska pogodba, v skladu s temeljnim načelom prenosa pristojnosti, glede kazenskega materialnega prava predvideva deljeno pristojnost med EU in državami članicami. EU pa mora pri izvrševanju svoje pristojnosti upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kar preprečuje pretiran poseg v nacionalne kazenske sisteme. 83. člen PDEU natančneje opredeljuje pristojnost EU in predstavlja osrednjo določbo za približevanje kazenskega materialnega prava držav članic, v zvezi z njegovo uporabo pa je več nejasnosti in nerešenih vprašanj. V skladu s prvim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim. Našteta področja kriminala, ki predstavljajo zaprt sistem, se lahko glede na razvoj kriminala tudi razširijo. V skladu z drugim odstavkom lahko zakonodajalec EU z direktivami določi minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na že harmoniziranem področju, za katerega se je izkazalo, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike EU. Medtem ko je prvi odstavek namenjen preprečevanju posebno hudega kriminala s čezmejnimi posledicami, služi drugi odstavek zagotavljanju učinkovitosti prava EU. Tretji odstavek ureja postopek zasilne zavore in možnost okrepljenega sodelovanja med državami članicami. 83. člen PDEU se zaradi strogih pogojev in omejitev kaže kot edina primerna pravna podlaga za kazenske materialne ukrepe EU, kar še posebej velja za opredelitev kaznivih dejanj in sankcij. Pristojnost EU za kazensko materialno pravo je učinkovita, celovita in primerna trenutni stopnji integracije evropskih držav. Primerno je zasnovana, tako za vzpostavitev sistematičnega boja zoper posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kot za zagotovitev učinkovitega izvajanja politike EU na področjih, kjer veljajo harmonizacijski ukrepi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa ustavna načela in dovolj široka opredelitev 83. člena PDEU omogočajo celovit pristop in učinkovite rešitve, vendar hkrati tudi nevarnost pretiranega razmaha kazenske zakonodaje EU. V prihodnjih letih bo veliko odvisno od usmeritev, ciljev in delovanja Komisije ter odločitev SEU, ki lahko pojasni nedoločene pojme in zariše okvire 83. člena PDEU.
Keywords: Lizbonska pogodba, kazensko pravo EU, območje svobode, varnosti in pravice, pravosodje in notranje zadeve, deljena pristojnost EU, načelo prenosa pristojnosti, subsidiarnost, sorazmernost, približevanje kazenske zakonodaje držav članic, 83. člen PDEU.
Published: 27.08.2020; Views: 511; Downloads: 187
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
Prenašanje nalezljivih bolezni po kazenskem pravu, primer: COVID-19
Melisa Tement, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kdo bi še pred nekaj meseci verjel, da se lahko svet za nekaj časa ustavi? Na začetku leta 2020 je svet presenetila pandemija virusa COVID-19, ki je povzročil svetovno »koronakrizo« in poskrbel za velik ekonomski in socialni šok. Države so začele zapirati meje, začasno prekinile delovanje gostinstva in turizma, zapirati so se začele izobraževalne ustanove in ustavil se je velik del proizvodnje. Močno je posegla v človekove pravice in svoboščine na področju družbenega življenja in države prisilila v sprejetje nenadnih in strogih ukrepov. Trdimo lahko, da je kriza ob zdravstvu in ekonomiji močno posegla tudi na pravno področje in razkrila temeljne pomanjkljivosti državnih ureditev. Ustava Republike Slovenije nam določa trajnost človekovih pravic, ki jih je mogoče začasno razveljaviti ali omejiti. Takšno poseganje v človekove pravice je lahko le začasno, v obdobju trajanja izrednih razmer. Ustavno sodišče je v svojih odločbah vzpostavilo načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih meril ustavno-sodne presoje posebnih ukrepov. Interesi širše javnosti morajo biti toliko močnejši, da je določen poseben ukrep dopusten. Vsak posameznik mora poskrbeti, da s svojim ravnanjem ne širi nalezljive bolezni ali kako drugače ne ogroža zdravja oziroma življenja drugih. Za širjenje nalezljive bolezni in neupoštevanje posebnih ukrepov lahko posameznik kazensko odgovarja. Kazensko pravo ima veliko vlogo pri varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ker s svojimi funkcijami varuje temelje vrednote vsake družbe. Naš Kazenski zakonik v 177. členu opredeljuje kaznivo dejanje prenašanje nalezljivih bolezni in ga uvršča v poglavje kaznivih dejanj, ki varujejo človekovo zdravje kot kazenskopravno zavarovano dobrino. Iz pravne norme je razvidno, da gre za poškodbeno kaznivo dejanje, ker mora za dokončanje kaznivega dejanja priti do prenosa nalezljive bolezni na vsaj eno osebo. Povzročitev splošne nevarnosti iz 314. člena Kazenskega zakonika velja za temeljno ogrozitveno kaznivo dejanje, ki je uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Prepovedana posledica, ki mora nastati, je povzročitev konkretne nevarnosti za življenje ljudi. Temeljni predpis, na katerega se sklicujejo takšna kazniva dejanja, je Zakon o nalezljivih boleznih. Zakon določa splošne in posebne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni, ki jih mora v skladu s splošno družbeno koristjo zagotavljati država. Določa nalezljive bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije. Zakon navaja več posebnih ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje nalezljivih bolezni. Najbolj problematična ukrepa, ki določata omejitve gibanja, sta karantena in osamitev oziroma izolacija. Slovenija je 12. 3. 2020 na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila okužb s koronavirusom razglasila epidemijo. Od takrat je bilo v zelo kratkem času sprejetih veliko odlokov in odredb z zakonsko močjo. Kršiteljem ukrepov je bilo predpisanih nekaj kazni in glob, za nekatere pa kazenski zakonik predvideva celo zaporne kazni.
Keywords: kazensko pravo, kaznivo dejanje, prenašanje nalezljivih bolezni, COVID-19, epidemija, koronavirus
Published: 25.08.2020; Views: 1038; Downloads: 246
.pdf Full text (585,44 KB)

7.
Inkriminacija posilstva v Sloveniji in ustreznost novih modelov soglasja kot alternative modela prisile
David Božič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski diplomski nalogi obravnavam starejši in sodobni pogled spolnega kazenskega prava, v katerem je osrednja pozornost tako z vidika zakonodaje, teorije kot slovenske sodne prakse s posameznimi primerjalnopravnimi pogledi namenjena posilstvu kot najhujši obliki kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Pozornost je na začetku usmerjena v kratek zgodovinski pregled, ker zgodovinsko gledano model prisile sega vse do časa rimskega prava, ko je bilo prisilno spolno nožnično občevanje stuprum violentum zajeto v relativno široko zastavljenem kaznivem dejanju, imen. nasilno zadovoljevanje spolnega nagona, do najpomembnejših zakonikov germanskih dežel, ki so pomembno vplivali na normativno ureditev kazenskega prava pri nas. V teoriji spolnega kazenskega prava, predvsem po zaslugi nemških kazenskopravnih dogmatikov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je pojem spolna samoodločba posameznika ali kar spolna samoodločba eden najvidnejših. Ta kot fenomen v zadnjih desetletjih zelo opazno prodre v ospredje kazenskopravnih dobrin spolnih kaznivih dejanj. Zdi se, da v veljavnem slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1) funkcijo spolne samoodločbe posameznika opravlja pojem spolne nedotakljivosti, vendar je izraz nedotakljivost neustrezen, ker vsebinsko precej po nepotrebnem na pojmovni ravni vnaša v zakonodajo nekakšno tabuizacijo prav pri spolnosti, kar z vidika harmoničnosti, sistemskosti in logičnosti posebnega dela preseneča in moti, ker zakonodajalec pri drugih osebnih dobrinah ne govori o nedotakljivosti. Tradicionalno spolno kazensko pravo, ki temelji na modelu prisile, za obstoj kaznivega dejanja zahteva, da storilec žrtev prisili k spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu ravnanju tako, da uporabi silo in ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. Prisilno ravnanje storilca mora biti na ustrezen način psevdokavzalno povezano s spolnim ravnanjem (zgodovinsko starejše »fizično nasilje« imenovano sila in zgodovinsko mlajša »grožnja [s fizičnim nasiljem]«). Model prisile od žrtve zahteva, da se storilcu upira, kjer mora biti odpor resen in ne posledica sramu ali družbeno pričakovane oblike upiranja, poznane tudi kot »simbolično upiranje«. V nasprotnem primeru kaznivo dejanje ni podano. Takšno upiranje od žrtve zahteva, da se še huje izpostavi nevarnosti, čeprav že od začetka ve, da jo bo storilec fizično nadvladal. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t. i. Istanbulska konvencija, zahteva, da postane pomanjkanje soglasja »center« pravnih definicij posilstva in ostalih oblik spolnega nasilja ter tako opustijo zahtevo po uporabi (fizične) sile. Novejša modela soglasja zato zagotavljata neposredno varstvo spolne avtonomije z zahtevo po zavrnitvi (model »ne pomeni ne«) ali privolitvi (model »ja pomeni ja«). Modela ne zahtevata sile, s katero je mogoče zlomiti odpor žrtve, vendar so ti slogani lahko zavajajoči in pretirano poenostavljajo kompleksno teorijo.
Keywords: spolno kazensko pravo, spolni delikti, spolna samoodločba, posilstvo, spolno prisiljenje, nasilje, grožnja, privolitev
Published: 18.06.2020; Views: 570; Downloads: 257
.pdf Full text (1,32 MB)

8.
Kazensko pravo poznega in novega veka in vrednostni sistem, ki ga je zakonodajalec ščitil
Ines Zadravec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja s tematiko varovanja ženske na kazenskem področju. Namen naloge je osvetliti položaj ženske na področju kazenskega prava, predstaviti primere, ko je ženska nastopala kot storilka kaznivega dejanja in na drugi strani kot žrtev. Kot cilj sem si zadala, da preko uporabljenih virov ugotovim status ženske v pravilih, ki so bila v rabi na območju Republike Slovenije konec srednjega in na začetku novega veka. Prav tako je bil eden izmed ciljev razbiti »stigmo«, ki je veljala, da je ženska bila zanemarjena in da je bila njena zloraba nekaj vsakdanjega. Za pozni srednji vek in začetek novega veka je veljalo splošno prepričanje, da kazensko pravo ni bilo zapisano, da se je sodilo velikokrat po vsakokratni volji sodnika in da je bila tortura nekaj vsakdanjega. Skozi raziskavo sem ugotovila, da segajo zapisi normiranja prava in kaznivih dejanj že v davno 14. stoletje in sicer preko Ptujskih statutov iz leta 1376 in 1513 ugotovimo, da so bila pomembna kazniva dejanja in kazen že v takratnem obdobju določena. Temu se pridružuje tudi Ljubljanske malefične svoboščine iz leta 1514, kjer so bila navedena kazniva dejanja in sam proces kaznovanja. Za raziskavo sem uporabila tudi CCC iz leta 1532 in poskušala potegniti vzporednice z že prej omenjenima viroma. Pomembno vlogo je v omenjenem obdobju predstavljal tudi status žrtve in storilca. Privilegirane osebe, so se lahko lažje razbremenile odgovornosti in namesto torture plačale denarno nadomestilo. Nepreviligirani osebe so se velikokrat znašli na vislicah, bili streti s kolesom, utopljeni ali sežgani na grmadi. Za takratni čas je bil značilen inkvizitorni postopek, s katerim obdolžencu niso bile zagotovljene pravice kot jih ima obdolženec na podlagi ustave in drugih zakonskih predpisov danes. Sodišče pri izvajanju svoje vloge ni bilo nepristransko, saj se je v sodnem procesu aktivno vpletalo v dogajanje. Prav tako ni bilo objektivno, saj se je postopek začel na podlagi predpostavke krivde. Priznanje je velikokrat spremljala tortura, ki je veljala za kraljico dokazov. V današnji ureditvi, je priznanje za katero je uporabljena sila, grožnja, zvijača ali medicinski poseg določeno, da se ne more uporabiti zoper obdolženca v samem postopku, postopek pa se lahko začne samo, če obstaja zadosten dokazni standard, ki ga imenujemo utemeljen sum. Z razvojem družbe in miselnosti se spreminja tudi pravo. Ne govorimo več o namernem povzročanju trpljenja in zastraševanju preko torture. Krute telesne kazni zamenjajo po večini alternativne kazni katere zasledujejo cilj resocializacije storilca in mu omogočajo ponovno integracijo v okolje. Kazni v preteklosti so slonele na maščevanju in zrcalnih kaznih. »To kar si storil, se je odsevalo preko kazni«.
Keywords: Srednji vek, novi vek, kazensko pravo, kazenski postopek, tortura, smrtna kazen, deželska sodišča.
Published: 12.12.2019; Views: 577; Downloads: 115
.pdf Full text (1,75 MB)

9.
Vloga in pomen skupine držav proti korupciji (greco) pri zmanjševanju korupcije Republike Črne gore
Lovro Planinšek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Korupcija je eden izmed resnih problemov v družbi, najbolj opazna je v državah v razvoju in v bivših socialističnih državah. Po slovenski zakonodaji je korupcija opredeljena kot »vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega«. Korupcija ima številne oblike, kot so: podkupovanje, trgovanje z vplivi, zloraba funkcij, lahko pa se skrije tudi za nepotizmom, navzkrižjem interesov med javnim in zasebnim sektorjem. Njeni učinki so resni in zelo razširjeni. Korupcija predstavlja tudi grožnjo varnosti. Deluje kot zaviralec gospodarske rasti, saj ustvarja poslovno negotovost, upočasnjuje procese in nalaga dodatne stroške. Čeprav se lahko narava in obseg korupcije med državami EU razlikujeta, škoduje EU kot celoti, saj znižuje raven naložb, ovira pošteno delovanje notranjega trga in zmanjšuje javne finance. V svetu se države povezujejo v številne organizacije in skupnosti, eno izmed najmočnejših in najbolj urejenih predstavlja Evropska Unija. Države članice si morajo med seboj in med Unijo zaupati za uspešno sodelovanje, kar pa ni vedno lahko, zlasti če so članice znane po neupoštevanju človekovih temeljnih pravic ali po sistemski korupciji. Ena izmed najperspektivnejših držav kandidatk za pridružitev Evropski Uniji je Republika Črna gora. Država, ki se poteguje za članstvo mora izpolnjevati določene kriterije na področju gospodarstva, politike in zakonodaje, kar določata Maastrichtska pogodba in Kopenhagenski kriteriji. Črnogorska zakonodaja jo opredeljuje kot vsako zlorabo uradnega, poslovnega ali družbenega statusa ali vpliva, da bi pridobili osebno korist ali korist za drugega. V diplomskem delu je predstavljeno stanje in napredek v boju proti korupciji v Republiki Črni gori, od pridružitve k Skupini v boju proti korupciji (ang. The Group of states against corruption – GRECO) s pristopom h Kazenskopravni konvenciji o korupciji št. 173 leta 2006, pa do zadnje četrte evalvacijske obravnave GRECA.
Keywords: korupcija, mednarodno javno pravo, kazensko pravo, Črna gora, GRECO
Published: 27.06.2019; Views: 595; Downloads: 49
.pdf Full text (645,18 KB)

10.
Kazenska odgovornost pravnih oseb v računovodstvu
Jure Praper, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pravne osebe, ki nastopajo v gospodarstvu nosijo odgovornosti do vseh udeležencev trga in gospodarstva. Odločitve, Ki jih sprejme fizična oseba ali preprosti človek lahko imajo ogromen vpliv na ljudi okoli njega in tudi na okolje v katerem živi. Posledično tudi odločitve, ki jih sprejemajo pravne osebe oz. organizacije pustijo za sabo določene dobre posledice na ljudi, okolje in gospodarstvo. V kolikor pa te posledice, zaradi kaznivega ravnanja, povzročijo škodo ljudem, okolju ali gospodarstvu pa je pošteno, da zanje kazensko odgovarjajo isto, kot fizične kazensko odgovarjajo za kazniva ravnanja, ki jih storijo in jim je dokazana krivda. Odgovornost računovodij je, da pošteno prikažejo finančno stanje podjetja, in da računovodskih znanj ne uporablja za stvari, ki so lahko protipravne. Pravna oseba sama po sebi nemore storiti kaznivega dejanja, lahko pa kazensko odgovarja za kaznivega ravnanja fizičnih oseb, ki so z njo povezana.
Keywords: organizacija računovodstva, nadzor, kazensko pravo, kazniva dejanja v računovodstvu, kazenska odgovornost pravnih oseb
Published: 10.12.2018; Views: 525; Downloads: 84
.pdf Full text (853,88 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica