| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 119
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
52.
Kazenske sankcije pri malomarnem zdravljenju
Alenka Platovšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V opravljanju zdravniške dejavnosti prihaja redno do napak v postopku, diagnozi ali samem zdravljenju. Naloga prava je v teh primerih, da določi, katere povzročene napake so pravno nedopustne oziroma kaznive in kakšne pravne sankcije doletijo izvršitelja. Inštitut kazenskega prava tako poskuša nuditi uteho oškodovancem ter hkrati deluje preventivno, saj želi takšne nedopustne napake preprečiti. V diplomski nalogi bom skozi sedanjo in prejšnjo kazensko zakonodajo predstavila sankcije pri zdravniških napakah in sistem reguliranja tega področja. Predstavila bom, kako in, predvsem, s katerimi zakoni in predpisi zakonodajalec ureja področje in kateri organi pri tem vse sodelujejo.
Keywords: kazensko pravo, zdravniška odgovornost, malomarno zdravljenje, diplomska dela
Published: 09.04.2015; Views: 1330; Downloads: 626
.pdf Full text (467,59 KB)

53.
54.
PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV DOKAZNEGA POSTOPKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN REPUBLIKI SLOVENIJI
Maja Šeruga, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo predstavili kazenski postopek Republike Slovenije in Združenih držav Amerike, ki velja v 21. stoletju za edino svetovno velesilo. Zakaj smo se odločili primerjati slovenski postopek z ameriškim je zato, ker sta sistema v določenih pogledih enaka, vendar imata vseeno temeljne razlike. Primerjava velesile in majhne države, ki je večina sveta ne pozna se zdi dobra tema. Da država poskrbi za kaznovanje storilcev kaznivega dejanja je potreben ne samo zakon o kaznivih dejanjih in določenih sankcijah, ampak tudi zakon, ki določa potek postopka in omogoča pravičen postopek za vsakogar. Torej je kazenski postopek urejen s pravnimi pravili, ki se jih procesni subjekti kazenskega postopka morajo držati. Najpomembnejši se zdi postopek na glavni obravnavi, saj je tamkajšnjo dogajanje največjega pomena za obsodbo ali oprostitev domnevnega storilca kaznivega dejanja. Kot bomo zasledili, imata obe državi glavno obravnavo, kjer poteka dokazni postopek in sprejemanje končne odločitve, vendar se pristojnosti subjektov razlikujejo. V Sloveniji poznamo poklicne sodnike ki sprejemajo odločitve, medtem ko si pristojnost v Ameriki deli sodnik skupaj s poroto. Vendar obe državi strmita k pravičnemu kazenskemu postopku in k odkritju resnice s kaznovanjem storilca kaznivega dejanja. In s tem zagotavljata red v državi.
Keywords: kazensko procesno pravo, temeljna načela kazenskega postopka, organizacija in sestava sodišč, Združene države Amerike, porotni sistem, psihološka okužba, argumentacija sodb, dokazni postopek.
Published: 19.12.2014; Views: 1072; Downloads: 276
.pdf Full text (583,51 KB)

55.
DOMNEVANA PRIVOLITEV OŠKODOVANCA
Neža Mrak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se posvečam problematiki domnevane privolitve. Za institut domnevane privolitve je zelo pomemben Zakon o pacientovih pravicah, saj se ravno v medicinskem kazenskem pravu največkrat srečujemo s problemom privolitve oškodovanca. Vsak medicinski poseg oz. zdravljenje mora biti opravljeno s privolitvijo pacienta. Dana mora biti vedno vnaprej, pred opravljenim posegom oz. zdravljenjem. Ključnega pomena je, da zdravnik opravi pojasnilno dolžnost in pacientu razloži možne načine zdravljenja in njegove posledice, saj se bo le tako imel možnost, da se pravilno odloči. Zdravnik je dolžan spoštovati pacientovo pravico do samoodločbe in avtonomije. V primeru, da pacient določen način zdravljenja zavrača, mora zdravnik to sprejeti in mu razložiti posledice takšne odločitve. Obenem mu mora pojasniti še ostale možnosti zdravljenja in kakšna je njihova učinkovitost. Zlasti pripadniki različnih verskih skupnosti zavračajo določen poseg zaradi svojega verskega prepričanja. Zdravnik takšnega posega ne sme opraviti, temveč mora spoštovati voljo pacienta. V nasprotnem primeru ravna protipravno. V preteklosti se je pogosto ignorirala privolitev oškodovanca, pomembno je bilo zgolj, da je bil poseg opravljen lege artis. Danes pa gre pot v popolnoma drugo smer in ima odločilno vlogo ravno privolitev pacienta. Kazenski zakonik je uvedel veliko spremembo v našem pravnem sistemu, saj je kot razlog izključene protipravnosti zdravniških posegov določil prav institut privolitve oškodovanca. S tem pa se je dobro začrtala pot razvoja privolitve oškodovanca v naši pravni ureditvi in tako tudi možnosti njegove uveljavitve v praksi.
Keywords: medicinsko kazensko pravo, privolitev, domnevana privolitev, oškodovanec, pacient
Published: 19.12.2014; Views: 1339; Downloads: 289
.pdf Full text (802,32 KB)

56.
SPORAZUM O PRIZNANJU KRIVDE
Sara Vanovšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja institut - sporazum o priznanju krivde, ki je bil v slovenski pravni red uveden v okviru novele K, Zakona o kazenskem postopku - ZKP-K, ki se je začela uporabljati 15. maja 2012. Na začetku nas v nalogo vpelje zgodovinski pregled tega instituta, kjer je predstavljeno kako in kdaj se je ta institut pojavil v zgodovini. V nadaljevanju pa naloga predstavi sodobno ureditev sporazuma o priznanju krivde, najprej v tujini – v Združenih državah Amerike, Nemčiji, Bosni in Hercegovini, v nadaljevanju pa se z analizo literature in mnogimi članki iz revije Pravna praksa in Zbornikoma iz 3. in 4. Konference kazenskega prava in kriminologije, osredotoči na predstavitev instituta v slovenskem pravu. Diplomska naloga pa se dotakne tudi slovenske pravne prakse s tega področja in za konec predstavi primer, v katerem je bil uporabljen institut sporazuma o priznanju krivde.
Keywords: Sporazum o priznanju krivde, kazensko pravo, zgodovina, tujina, Zakon o kazenskem postopku z novelo K, pravna praksa.
Published: 19.12.2014; Views: 1586; Downloads: 302
.pdf Full text (582,90 KB)

57.
UKREP OBVEZNEGA PSIHIATRIČNEGA ZDRAVLJENJA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN REPUBLIKI HRVAŠKI
Tanja Gole, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Obvezno psihiatrično zdravljenje je marsikje še zmeraj tabu tema in ljudje imajo o psihiatričnem zdravljenju popolnoma napačne predstave. Prav tako o neprištevnosti in bistveno zmanjšani prištevnosti, vzrokih le-te ter možnosti ozdravitve. Kljub temu so ljudje že v preteklosti spoznali, da določeni posamezniki zaradi mentalnega stanja niso sposobni nadzorovati svojih dejanj in tako tudi za kazniva dejanja ne morejo biti krivi. Poleg tega kazen, ki je bila včasih edina sankcija, ni učinkovito sredstvo, saj namen kazni pri ljudeh z duševnimi motnjami ni dosežen. Tako so se postopoma razvili varnostni ukrepi, katerih namen je prvenstveno preventiva in zaščita družbe ter storilca samega. Tako hrvaški kot slovenski kazenski zakonik postavljata pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za izrek ukrepa. Sam ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v današnjem času zbuja razne diskusije glede legitimnosti ukrepa. Nekateri mu nasprotujejo, saj pravijo, da krši temeljne ustavno določene človekove pravice, drugi ga zagovarjajo, saj pravijo, da bi bile druge človekove pravice, določene z Ustavo, ogrožene, načelo sorazmernosti takšen ukrep dopušča. Poleg tega se storilci lahko namenoma sklicujejo na neprištevnost v času izvršitve kaznivega dejanja ali celo po dejanju z vedenjem poskušajo prikazati znake določene duševne bolezni, da bi se izognili zaporni kazni. Tako morajo biti sodni izvedenci nepristranski, strokovni in pošteni pri ocenjevanju storilčevega zdravstvenega stanja. Na sodniku pa je, da odloči ali bo upoštevali izvedenčevo mnenje. V diplomskem delu so obravnavani zgoraj omenjeni problemi s pomočjo teorije in prakse.
Keywords: kazensko pravo, obvezno psihiatrično zdravljenje, neprištevnost, bistveno zmanjšana prištevnost, sodni izvedenec, varnostni ukrepi, izključitev krivde
Published: 18.12.2014; Views: 971; Downloads: 199
.pdf Full text (562,07 KB)

58.
RAZVOJ INDIVIDUALNE KAZENSKE ODGOVORNOSTI NAJVIŠJIH POLITIČNIH IN VOJAŠKIH PREDSTAVNIKOV V MEDNARODNEM PRAVU
Tajda Glazer, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Temelji ureditve individualne kazenske odgovornosti najvišjih političnih in vojaških predstavnikov v mednarodnem pravu so bili postavljeni po II. svetovni vojni s sprejetjem Nürnberškega in Tokijskega statuta, kljub temu pa je k njenemu razvoju nedvoumno največ prispevala sodna praksa v okviru Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando ter Mednarodnega kazenskega sodišča. Na tem področju smo bili priča izrednemu napredku, čeprav je bil časovni okvir, v katerem so bili sprejeti temeljni dokumenti in v katerem je nastajala sodna praksa, razmeroma kratek. Da bi razumeli, kako se je individualna kazenska odgovornost najvišjih političnih in vojaških predstavnikov razvijala, smo pogledali njeno ureditev skozi zgodovino ter opisali institucije, pred katere so najvišji politični in vojaški predstavniki lahko poklicani na odgovornost. Po predstavitvi temeljnih značilnosti individualne kazenske odgovornosti smo podrobneje pogledali njene modalitete in osvetlili še prihodnost ter probleme, s katerimi se mednarodni tribunali soočajo pri sojenju najvišjim političnim in vojaškim predstavnikom. Ugotovili smo, da kljub neizmernim napredkom ni mogoče reči, da vse poteka brez težav. Nekateri pravni instituti na področju individualne kazenske odgovornosti najvišjih političnih in vojaških predstavnikov so še vedno nejasni oziroma nedorečeni, kultura nekaznovanosti je še vedno prisotna, nenazadnje pa oviro predstavljajo tudi problemi pri sojenju, na primer oteženo dokazovanje najvišjim političnim in vojaškim predstavnikom ter vmešavanje držav in politike v delo sodišč.
Keywords: individualna kazenska odgovornost, mednarodno kazensko pravo, najvišji politični in vojaški predstavniki, modalitete individualne kazenske odgovornosti, kultura nekaznovanosti
Published: 17.12.2014; Views: 847; Downloads: 137
.pdf Full text (1,08 MB)

59.
VLOGA NOTRANJE REVIZIJE PRI ODKRIVANJU GOSPODARSKEGA KRIMINALA
Barbara Hren, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Finančna recesija je povzročila številne posledice, od upada proizvodnje, propada številnih bank in podjetij do velikega povečevanja brezposelnosti, hitrega padca vrednosti nepremičnin in vse slabšega finančnega položaja posameznikov. Prav zaradi tega ne preseneča dejstvo, da se posamezniki zatekajo k nezakonitim dejanjem. V diplomskem seminarju govorimo o gospodarskem kriminalu oziroma o vse večji in vse bolj pomembni vlogi notranje revizije pri preprečevanju prevar. Ko govorimo o korporacijskem kriminalu, ima v podjetjih glavno vlogo predvsem poslovodstvo, po vzoru katerih notranji revizorji s pomočjo notranjih kontrol preizkušajo obstoj, zadostnost in učinkovitost le teh, saj so prav kakovostne notranje kontrole pomemben preprečevalni element prevar. Notranji revizor mora razpolagati z dovolj znanja, ki mu omogoča ocenitev tveganja prevare v organizaciji, pozoren mora biti na indice, ki bi lahko nakazovale na prevaro, pri vsem tem pa mora ohraniti neodvisnost in strokovnost.
Keywords: korporacijski kriminal, gospodarsko kazensko pravo, prevare, notranja revizija, notranje kontrole
Published: 05.12.2014; Views: 1104; Downloads: 166
.pdf Full text (403,05 KB)

60.
CESTNOPROMETNO KAZENSKO PRAVO V NOVI HRVAŠKI KAZENSKI ZAKONODAJI IN V SLOVENIJI
Sabina Toplak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Promet je postal del našega vsakdana, v naše življenje se vključuje v velikem obsegu, udeleženci le te-ga smo praktično vsi, bodisi v vlogi voznikov, potnikov, kolesarjev in na vse zadnje tudi peščev. Zato je zakonska ureditev cestnoprometne varnosti nujna. V kaznovalni politiki je pomembna predvsem razmejitev kršitev na kazniva dejanja in prekrške. V diplomski nalogi podrobneje primerjalnopravno analiziram cestnoprometna kazniva v slovenski in hrvaški kazenski zakonodaji. Razvoj cestnoprometnih deliktov je kompleksen, glede na to dejstvo v diplomski nalogi kratko predstavim skupno zgodovino slovenskih in hrvaških cestnoprometnih kaznivih dejanj, in ločitev zakonodajne ureditve po osamosvojitvi obeh držav. Sledi krajša prestavitev pravnih institutov, ki so potrebni za razumevanje cestnoprometnega kazenskega prava. V nadaljevanju podrobneje predstavim vseh šest inkriminiranih cestnoprometnih kaznivih dejanj v slovenskem kazenskem zakoniku. Ta cestnoprometna kazniva dejanja so: povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, nevarna vožnja v cestnem prometu, ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, opustitev nadzorstva v javnem prometu in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, po primerjalnopravni metodi predstavim tudi inkriminirana cestnoprometna kazniva dejanja v hrvaškem kazenskem zakoniku, ki so opredeljene kot ogrožanje prometa z nevarnim ravnanjem ali sredstvom, ogrožanje posebnih vrst prometa, predrzna vožnja v cestnem prometu in izzivanje prometne nesreče v cestnem prometu. Zakonodajno ureditev cestnoprometnih kaznivih dejanj Slovenije in Hrvaške bom primerjala z nemško cestnoprometno kazensko zakonodajno ureditvijo.
Keywords: Cestnoprometna kazniva dejanja, kazensko pravo, prometna nesreča, naklep, malomarnost, posledice, kazenske sankcije
Published: 02.12.2014; Views: 1460; Downloads: 322
.pdf Full text (587,87 KB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica