| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 119
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
Actio libera in causa
Marija Dejanova, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Actio libera in causa je kazenskopravni institut, ki ureja situacije, ko je bil storilec v trenutku izvršitve dejanja v stanju neprištevnosti, v katerega se je spravil sam z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače. Z institutom je omogočeno presojanje o storilčevi krivdi v času njegove prištevnosti, čeprav je kaznivo dejanje izvedel, ko je bil neprišteven. V diplomskem delu smo prikazali analizo pravne narave in kriminalitetno-politične utemeljenosti instituta v slovenskem kazenskem pravu. Podali smo zgodovinski pregled nastanka in razvoja instituta v slovenski pravni ureditvi, spremembo instituta v novem Kazenskem zakoniku iz leta 2008 (KZ-1) v primerjavi s Kazenskim zakonikom iz leta 1994 (KZ) ter spremembe, ki jih je prinesla novela KZ-1B iz leta 2012. V nadaljevanju smo podrobno opisali dejanja, ki jih ima v mislih institut actio libera in causa. Glede teh dejanj razlikujemo med tremi možnostmi. Prva možnost je, da storilec oblikuje svoj naklep do dejanja še v normalnem duševnem stanju. Za drugo možnost je značilno, da pri storilcu ni naklepa za kaznivo dejanje v prištevnem stanju, vendar pozneje v stanju neprištevnosti izvrši določeno protipravno dejanje. Tretja možnost pa se nanaša na situacije kaznivih dejanj v javnem prometu, ko vozniki zaradi preutrujenosti in izčrpanosti zaspijo in povzročijo prometno nesrečo. Predstavili smo tudi analizo primerjalnopravne ureditve instituta v slovenski, hrvaški in makedonski pravni ureditvi, ki smo jih izbrali zaradi nekdaj skupnega Kazenskega zakonika SFRJ, kar ima za posledico, da so si ureditve še danes med seboj podobne. Na koncu smo obravnavali primere iz sodnih praks slovenskih in hrvaških sodišč, v katerih je prikazana uporaba instituta actio libera in causa.
Keywords: kazensko pravo, kazniva dejanja, storilci, prištevnost, neprištevnost, zmanjšana prištevnost, diplomske naloge
Published: 22.12.2016; Views: 2779; Downloads: 268
.pdf Full text (299,44 KB)

22.
Neprištevni storilci protipravnih dejanj
Andreja Grabušnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Biti zdrav ne pomeni samo dobrega fizičnega počutja, ampak tudi psihičnega, duševnega, notranjega, se pravi tistega, ki človeku omogoča misliti in ravnati v skladu s svojo voljo in ki ni motena s kakršnimikoli omejitvami, katerih ne more sam obvladovati. Neprištevnost je torej stanje, v katerem človek zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti ne razume pomena svojega ravnanja (in pravnih posledic, ki sledijo takšnemu ravnanju) ali pa svojega ravnanja ne more imeti v oblasti. Zaradi ugotovitve neprištevnega stanja v času izvršitve protipravnega dejanja, takšen storilec ne more biti kazensko odgovoren, saj je krivda kot temeljni element kaznivega dejanja z obstojem neprištevnosti izključena. V takšnih primerih lahko pravzaprav govorimo samo o storitvi protipravnega dejanja in ne kaznivega, pa čeprav so izpolnjeni vsi drugi elementi kaznivega dejanja, ki opravičujejo izrek kazenske sankcije. Neprištevnim storilcem se namesto kazni izrekajo varnosti ukrepi, katerih namen je odprava stanja, ki je privedlo do storitve protipravnega dejanja in hkrati preprečevanje potencialne nevarnosti ponovitve, ki jo neprištevni storilci predstavljajo sebi in družbi. Pri odločanju o neprištevnosti v času storitve protipravnega dejanja in izrekanju varnostih ukrepov, se sodišče pri svoji odločitvi lahko opira na mnenje izvedenca psihiatrične stroke, ki ga je predhodno od njega zahtevalo. Izvedenec mora svoje mnenje sodišču podati strokovno in v njem opredeliti duševno stanje storilca med izvršitvijo protipravnega dejanja in obstoj morebitne nevarnosti, da bi lahko enako ali kakšno drugo protipravno dejanje v prihodnosti ponovil. Glede na težo nevarnosti ponovitve, lahko sodišče neprištevnemu storilcu protipravnega dejanja izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pri čemer se odloči med obveznim psihiatričnim zdravljenjem in varstvom v zdravstvenem zavodu in obveznim psihiatričnim zdravljenjem na prostosti. Ravno zaradi drugačnega obravnavanja in sankcioniranja neprištevnega storilca v primerjavi z drugimi storilci, ter srečevanja in potrebnega sodelovanja dveh različnih področij (prava in psihiatrije), pa je potrebna enotna in nedvoumna pravna ureditev, katera pa v Sloveniji kljub številnim spremembam in dopolnitvam še ni dokončno usklajena oziroma urejena.
Keywords: kazensko pravo, protipravno dejanje, izključitev krivde, neprištevnost, duševna motnja, duševna manjrazvitost, izvedenec psihiatrične stroke, varnostni ukrepi
Published: 18.11.2016; Views: 840; Downloads: 126
.pdf Full text (941,11 KB)

23.
Vpliv izvedbe rehabilitacijskih programov restorativne pravičnosti na storilce in žrtve
Aja Kovačević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pristopi odzivanja na kriminaliteto so se skozi zgodovino spreminjali. Vrsto let je prevladujoči način predstavljal klasični retributivni model, ki zagovarja kaznovanje storilca za storjeno kaznivo dejanje, ki je po teži sorazmerno teži kaznivega dejanja. Cilj pristopa je zadejati storilcem tisto, kar si zaslužijo. Zaradi vrste kritik o kruti obravnavi storilcev na račun retributivnega pristopa se je začel razvijati rehabilitacijski model, ki se je od kaznovalnega razlikoval prav po obravnavi storilcev. Ta je v ospredje postavljal tretman, s katerim bi naj storilec dosegel konformizem, ravno storilčevo konformno vedenje pa velja za kriterij ovrednotenja uspešnosti programa. Pomanjkljivost obeh naštetih programov predstavlja dejstvo, da je vloga žrtev zanemarjena, kljub temu da imajo kazniva dejanja, ki so jim bila prizadejana, nanje prav tako močan vpliv. Drugoten položaj žrtev je bil glavna odskočna deska zagovornikov restorativne pravičnosti, ki so s kritikami klasičnih usmeritev povzdignili pomen alternativnega pristopa. Poleg večjega vključevanja primarnih in sekundarnih žrtev v programe restorativne pravičnosti pa programi zagovarjajo tudi vključitev drugih subjektov  med drugim lokalne skupnosti, ki je prav tako posredno vpletena v kaznivo dejanje. Prvoten namen vključevanja lokalne skupnosti predstavlja do sedaj zelo težavna reintegracija prestopnikov in žrtev, katerih socialne etikete so jih ovirale pri normalnem nadaljevanju njihovih življenj po kaznivem dejanju. V diplomski nalogi bom raziskala, ali je alternativni pristop restorativne pravičnosti boljši pri odzivanju na kriminaliteto, predvsem v smislu lažje ter uspešnejše rehabilitacije žrtev ter na drugi strani bolj optimalne ter funkcionalne reintegracije prestopnikov.
Keywords: kazensko pravo, kriminaliteta, kazenske sankcije, alternativni pristopi, restorativna pravičnost, rehabilitacijski model, diplomske naloge
Published: 17.11.2016; Views: 662; Downloads: 176
.pdf Full text (549,25 KB)

24.
Vloga izvedenca v kazenskem postopku
Matjaž Ajdič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava vlogo izvedenca v kazenskem postopku, ki sodi v kazensko-pravno področje. Naloga je teoretična, saj skozi teorijo predstavlja izvedenca, ki ima v kazenskem postopku vlogo, da za primer, ki ga obravnava, ugotovi dejanske okoliščine in dejstva, do katerih sodišče težje pride. Slednje namreč nima potrebnih strokovnih znanj, da bi lahko samo brez ustreznih dokazov dokončno učinkovito izpeljalo kazenski postopek. Glavno vlogo, ki jo ima izvedenec v kazenskem postopku, predstavlja tudi izvid in mnenje. Naloga vsakega izvedenca pri tem pa je, da slednjega poda sodišču. Izvedenec je v diplomski nalogi predstavljen kot eden izmed treh subjektov kazenskega postopka, ki s svojim strokovnim znanjem sodišču nudi pomoč, da ta lažje sprejme dokončne odločitve. Namen izvedenca je namreč razjasniti tista dejstva, o katerih sodišče nima zadostnega strokovnega znanja, izvedenec pa lahko na podlagi izkušenj iz svojega področja hitreje najde rešitev za problem, ki ga sodišče obravnava. V diplomskem delu sta postavljeni hipotezi, preko katerih poskušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj je vloga izvedenca v kazenskem postopku pomembna ter kakšna je razlika med izvedencem in pričo. Skozi jedro diplomske naloge želimo ugotoviti, kakšna je vsebina izvedenčeve vloge in katere so zakonske določbe o vlogi in nalogah izvedenca v kazenskem postopku ter kakšen problem v izvedenstvu predstavlja pristranskost. Opravljena je tudi analiza dveh sodb ustavnega sodišča in dveh sodb vrhovnega sodišča, predstavljen pa praktični primer izvedenstva o primeru Kamenik.
Keywords: kazensko pravo, kazenski postopek, izvedenstvo, izvedenci, izvedensko mnenje, diplomske naloge
Published: 15.11.2016; Views: 1368; Downloads: 223
.pdf Full text (991,13 KB)

25.
Resnica - pravica v kazenskem postopku II.
Nataša Pešec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Hrbtenica vsakega sodnega postopka so dejstva in dokazi, ki vplivajo na ugotavljanje resnice historičnega protipravnega ravnanja. Način ugotavljanja je tisto, kar zaznamuje vsak sodni postopek in predvsem kazenskega. Ugotavljanje statusa pravne resnice ni povsem odvisno od tistega, kar se je v resnici zgodilo, ampak od pravil zakonodajalca, ki določa dokazno pravo, odvisno pa je tudi od veščin izvajanja dokazov. Razvoj pravosodnih sistemov danes kaže na mnoštvo teh pravil, institutov in akterjev, ki so vpeti v pravni postopek, posebno je pomembno delovanje teh na kazenskem področju, kjer gre za poseg v človekovo osebno svobodo. Kakšna pravila bo zasnovala posamezna država je odvisno od njenih namenov in ciljev, ki jih država kot oblast želi doseči. Pravila in postopki, ki jih kot oblast predpiše država, kažejo na to ali ta teži k sistemu reševanja sporov med državljani ali k sistemu izvajanja državne politike. Razumevanje delovanja takšnih pravil, postavljenih s strani države, ne moremo več obravnavati s stališča dveh zgodovinskih modelov akuzatornosti in inkvizitornosti, ampak moramo to razumevanje prikazati na sodobnih modelih delovanja pravosodja. Ti modeli postopkov, predvsem kazenskega prava slonijo na tipih državne oblasti, njene organizacijske ureditve in njene funkcije. Prednost takšnega poznavanja sodobnih modelov pravosodja, nam da enostavno in logično razlago za uporabo točno določenih pravil, institutov ali postopkov posamezne države, hkrati pa ne prezre tudi zgodovinskega vidika, ki je prav tako logično pojasnjen. V sodobni kompleksnosti pravosodja, lahko na tak način bolje razumemo način izvajanja sodnih obravnav, uporabo določenih institutov, njihov razvoj v določenem tipu oblasti in vpetost različnih akterjev v službi postopka, ne glede na državo, v kateri se kazenski postopek izvaja. Z vse večjim razvojem in logistiko populacije, narašča vse več različnih kaznivih dejanj, ki se v državah različno obravnavajo, vse bolj pa terjajo tudi sodelovanje ne le na mednarodni ravni ampak tudi v svetovnem merilu. Ugotovljena resnica o kaznivem dejanju v eni državi, ne bo enaka ugotovljeni resnici istega kaznivega dejanja v drugi državi. Kot prvo je zato potrebno razumevanje delovanja kazenskega pravosodja oziroma natančneje razumevanje ciljev in namenov določene države. Sodobni modeli delovanja pravosodja nam tako dajejo jasen vpogled v delovanje sodišč in njihov namen pri uporabi določenih institutov. Ker so ti modeli primerni tudi za širšo razlago obsežnih in kompleksnih sodnih postopkov, lahko služijo kot temelj razumevanja delovanja pravnega sistema tudi v prihodnosti in za katerokoli državo. Zato sem v diplomski nalogi z opisno oziroma deskriptivno metodo, s študijem različne literature, predvsem pa Mirjana Damaške, ki predstavlja edinstven sodobni model za razumevanje pravosodja, predvsem kazenskega področja, najprej predstavila pojem reaktivistične in aktivistične države, kakšno vlogo lahko ima tip državne oblasti pri zastavljanju (kazenskih) pravil pravosodja in kaj ji daje to pravico. Nadalje sem predstavila zunanje vplive in njihove spremembe, ki so ključni pri zastavljanju pravil glede na namene in cilje države. Ti cilji pa nadalje vplivajo na delovanje pravosodja in s tem v povezavi sem predstavila mešan tip aktivističnega in reaktivističnega pravosodja. V drugem delu tretjega poglavja sem opisala posamezne tipe državne oblasti in tipe pravosodja, kakšni so njihovi vplivi pri obravnavi (protipravnega) dogodka. Tako si lahko bolj predstavljamo kako posamezni instituti delujejo v posameznih tipih državne oblasti. V poglavju štiri in pet sem predstavila ugotavljanje resnice skozi (kazenski) postopek v aktivističnih in reaktivističnih državah ter njihove postopke dokazovanja, ki so odvisni od tega ali država teži k modelu reševanja sporov ali k modelu izvajanja državne politike. Tako sem ob koncu potrdila začetno tezo diplome, da se je iskanje resnice vedno ravnalo po oblasti, ki je zastavila njene meje. Diplomsko delo sem zaključila s sklepnimi mislimi o izrednem doprinosu Mirjana Damaške, ki je na enostaven način predstavil vpogled in razumevanje v raznolikost (kazenskih) sodnih sistemov različnih držav in s končno mislijo John H. Langbeina; »Verjamem, da bomo v modernem kontinentalnem kazenskem postopku našli model, ki se mu ni mogoče upreti.« Morda smo z delom Mirjana Damaške na pravi poti.
Keywords: kazensko procesno pravo, sodobni modeli pravosodja, aktivistična država, reaktivistična država, oblike državne oblasti, kaznivo dejanje, ugotavljanje resnice, ugotavljanje dejstev, tipi pravosodja, diplomska dela
Published: 02.11.2016; Views: 1840; Downloads: 148
.pdf Full text (878,53 KB)

26.
POLOŽAJ ŽRTVE IN PRIČE V KAZENSKEM POSTOPKU – PRIMERJALNO PRAVNA ANALIZA UREDITVE V/NA MEDNARODNEM SODIŠČU ZA VOJNE ZLOČINE NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE, MEDNARODNEM KAZENSKEM SODIŠČU IN SLOVENSKI KAZENSKI ZAKONODAJI
Vanja Svetec Leaney, 2016, master's thesis

Abstract: Pravice žrtve in priče v mednarodnih kazenskih postopkih so novejše področje, ki postaja vedno bolj pomembno. Skozi analize in ugotovljene pomanjkljivosti sistemov mednarodnih pravnih in nacionalnih sistemov lahko pridemo do zelo zanimivih in ustreznih rešitev za naš nacionalni pravni red pri ureditvi področja pravic žrtev mednarodnih kaznivih dejanj, upoštevajoč pravice obdolženca do pravičnega in hitrega sojenja. Naloga temelji na analizi določb podlag Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (v nadaljevanju ICTY), Mednarodnega kazenskega sodišča (v nadaljevanju ICC), našega nacionalnega reda RS ter sodni praksi vseh treh sistemov. Njen namen in cilj je pripomoči k boljšemu razumevanju lastnega pravnega sistema, postopkov in njegovih inštitutov ter k boljšemu razumevanju posebnosti mednarodnega kazenskega prava in mednarodnih kaznivih dejanj v luči pravic in obveznosti žrtev ter prič. Skozi pomankljivosti vsakega sistema smo prišli tudi do predlogov za spremembo oz. dopolnitve zakonodaje Republike Slovenije (v nadaljevanju RS).Dikcije mednarodnih dokumentov po večini niso samoizvršljive. Treba jih je prenesti oz. implementirati v nacionalni kaznovalni sistem. Pri tem se pojavijo vprašanja o ustreznosti ureditve tj. ali implementacija dejansko zagotavlja ustrezne rešitve, kot jih predvidevajo statuti in pravila mednarodnih sodišč, v tem primeru ICC in ICTY. Naloga zajema predstavitev ureditve položaja, pravic (vrste in oblike povrnitve škode) in obveznosti žrtve in priče v mednarodnih kazenskih postopkih ter slovenski kazenski zakonodaji, predstavitev in kritično opredelitev do stališč teorije v zvezi z navedeno tematiko, analizira primere iz sodne prakse, predvsem mednarodno pravne, ter je poskus odgovora ureditve pravic in dolžnosti žrtev in prič v primeru pregona mednarodnih kaznivih dejanj v povezavi z načelom komplementarnosti Rimskega statuta, načelom prvenstvenosti in pravili ICTY ter slovenske kazenske zakonodaje.ICC se v mednarodnem kazenskem sistemu bistveno razlikuje od ostalih mednarodno pravno kazenskih ureditev, saj poskuša uveljavljati načela restorativne pravičnosti (pravičnost je dosežena, ko se sliši glas žrtve in se njihovo trpljenje vzame v obzir pred sodiščem). ICTY ima v zvezi z zagotavljanjem pravic žrtvi kar nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih je odpravil ICC. Po primerjalno pravni analizi vseh treh sistemov se je pokazalo, da slovenski pravni red ne ureja pravic žrtve genocida, kazniva dejanja zoper človečnost in vojne zločine drugače od pravic žrtev katerega koli kaznivega dejanja, čeprav so značilnosti mednarodnih kaznivih dejanj drugačne. Ustrezna ureditev pravic in statusa žrtve je nujna za zagotovitev učinkovitega pregona mednarodnih kaznivih dejanj. Diskurz o pravičnosti v mednarodnih kazenskih postopkih ni več omejen samo na obtoženca, pač pa vključuje tudi priznanje pravice drugih strank v postopku. V sklepnem delu so povzete ključne misli in ugotovitve, ki izhajajo iz primerjalne analize. Nacionalni pravni red RS še vedno zagotavlja več pravic žrtvam in pričam kot ostala dva mednarodno pravna sistema, upoštevajoč možnosti prevzema pregona s strani subsdiarnega tožilca ter pravico do udeležbe vsake žrtve v postopku in neomejevanjem pravic udeležbe žrtve na zastopanje s strani pravnega zastopnika. Vendar pa nacionalni sistem ni brez pomanjkljivosti. Izsledki te naloge lahko služijo kot uporabna informacija zakonodajalcu, saj mu je s strnjeno in izčrpno predstavitvijo pravic in obveznosti žrtve v kazenskem postopku omogočen vpogled v pomen oz. vsebino posameznih ureditev. V nalogi pa je tudi nakazano, v katerih določbah in za katere primere bi bilo treba nacionalno zakonodajo dopolniti.
Keywords: pravice žrtve in priče, mednarodno kazensko pravo, mednarodna kazniva dejanja, ICTY, ICC, pravni red RS, kazniva dejanja zoper človečnost, genocid, agresija, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva
Published: 15.09.2016; Views: 839; Downloads: 140
.pdf Full text (1,92 MB)

27.
OKRAJNO SODIŠČE PTUJ V KRALJEVINI SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
Nina Kirbiš, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Okrajno sodišče Ptuj v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prikazuje delovanje pravosodnega sistema, tako na kazenskem kot na civilnem področju, v obdobju neposredno po koncu prve svetovne vojne, v Kraljevini SHS ter vse do nastanka Kraljevine Jugoslavije. V obdobju med leti 1918–1929 se je na območju današnje Slovenije zvrstilo kar precej sprememb. Najpomembnejša med njimi je bila ta, da smo s prelomnim letom 1918 postali del nove politične in državne tvorbe in se za zmeraj poslovili od okov Avstro-Ogrske. Posledica novega obdobja se je pričela kazati tudi na področju prava in sodnega sistema, predvsem na področju kazenskih zadev. V praksi in ustavi uporabljeni avstrijski kazenski zakonik je dobil novega »partnerja«, in sicer določila IX. in X. poglavja t.i. srbskega Kazenskega zakonika so se v obdobju Kraljevine SHS pričela uporabljati tudi pri nas. Vpliv srbske nadvlade se je pričel kazati tudi v pravni terminologiji in določitvi drugih vrst kazenskih deliktov s predrugačenimi kaznimi. Civilno pravo v tem obdobju ni doživelo velikih sprememb, saj je bil v uporabi Obči državljanski zakonik (ODZ), ki je zaradi poglobljenega in razvejanega vpogleda v civilne zadeve še danes posredni vir in nepogrešljiv dokument pri preučevanju civilnega prava. V sodni praksi Okrožnega sodišča Ptuj se so se tako med leti 1918−1929 v kazenskih zadevah uporabljala določila že prej uveljavljenega avstrijskega Kazenskega zakonika z novimi uveljavitvami in dopolnitvami s srbskim kazenskim sistemom. Na civilnosodnem področju pa so se uporabljale, z nekaterimi izjemami, v celoti določbe in zakoni iz ODZ-ja. Treba je poudariti, da je bilo tako število kazenskih deliktov kot civilnih obravnav sorazmerno veliko, kar gre pripisati travmatičnim povojnim letom in nastanku družbene, politične, moralne in tudi psihološke krize.
Keywords: Država SHS, Kraljevina SHS, Okrajno sodišče Ptuj, kazensko pravo 1918−1929, avstrijski Kazenski zakonik, srbski Kazenski zakonik, sodni proces, civilno pravo 1918−1929, Obči državljanski zakonik, zakonodaja in sodstvo.
Published: 27.07.2016; Views: 1343; Downloads: 99
.pdf Full text (1,43 MB)

28.
Anglo-ameriško kazensko procesno pravo
Jurij Filipančič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Delo ponuja predstavitev osnovnih značilnosti zasnove in ureditve anglo-ameriškega akuzatorno-adversarnega sistema kazenskega procesnega prava. Prikaz obsega zgodovinski pregled anglo-saksonskega modela kazenskega postopka od njegovega nastanka in razvoja do vpogleda v poglavitne značilnosti sodobne ureditve adversarnega modela, ki zajema opis strukture kazenskega postopka v ZDA od preiskave kaznivega dejanja do izreka sodbe na I. stopnji. Zadnji del prinaša primerjalni opis poglavitnih razlik med akuzatorno-adversarnim in kontinentalnoevropskim mešanim (akuzatorno-inkvizitornim) sistemom kazenskega procesnega prava, v sklepu pa najdemo še predlog sprememb, o katerih bi bilo, po mnenju avtorja, morda vredno razmisliti pri nadaljnji modernizaciji slovenskega kazenskega postopka.
Keywords: kazensko procesno pravo, kazenski postopek, anglo-ameriško kazensko procesno pravo, advesarni sistem, mešani sistem, akuzatorno-adversarni model, akuzatorno-inkvizitorni model, kazenski postopek ZDA ...
Published: 22.07.2016; Views: 963; Downloads: 194
.pdf Full text (3,30 MB)

29.
Kazenskopravno varstvo okolja - analiza ureditve po kazenskem zakoniku KZ-1C in Direktivi 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter analiza učinkovitosti kazenskopravnega varstva okolja
Karmen Krajnc, 2016, master's thesis

Abstract: Varstvo okolja v okviru upravnega prava ni preprečilo škodljivih posegov v okolje in ni prineslo pričakovanih rezultatov v obliki zmanjšanja onesnaževanja okolja. Kot zadnje in skrajno sredstvo za varovanje okolja se tako sprejemamo predpisi, ki težje, za okolje škodljive posege v okolje, opredeljujejo kot kazniva dejanja. Medtem, ko na širši mednarodni ravni (še) ni pravno zavezujočega predpisa, ki bi izrecno narekoval kazenskopravno varstvo okolja, v Evropski uniji (EU) že nekaj let obstajajo pravno zavezujoča pravila, ki državam članicam nalagajo tovrstni način varstva okolja. V okviru Evropske unije (EU) na primarni pravni ravni podlaga za kazenskopravno varstvo okolja izhaja iz drugega odstavka 83. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), na sekundarni ravni pa iz dveh direktiv. Prva direktiva, Direktiva št. 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19.11.2008 o kazenskopravnem varstvu okolja se nanaša na kazenskopravno varstvo zraka, zemlje, vode, živali in rastlin. Druga direktiva, Direktiva 2009/123/ES o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in o uvedbi kazni za kršitve državam članicam EU narekuje uvedbo kazenskopravnega varstva morja pred onesnaževanjem z morskih plovil. Obe omenjeni direktivi zahtevata le minimalno harmonizacijo in tako dopuščata določene razlike v kazenskopravnem varstvu okolja med državami članicami. Nobena od omenjenih direktiv tudi ne zahteva uvedbe kazenske odgovornosti pravnih oseb v državah članicah, ki tovrstne odgovornosti pravnih oseb ne poznajo. Ena od značilnosti predvsem Direktive 2008/99/ES je poleg blanketne zakonodajne tehnike tudi vsebnost številnih blanketnih izpolnitvenih pojmov, kar poleg že omenjenih značilnosti direktiv lahko vpliva na učinkovitost kazenskopravnega varstva okolja na ravni celotne EU. V slovenskem Kazenskem zakoniku (KZ-1) je varstvo okolja opredeljeno v 32. poglavju z naslovom »Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine«. Opisi določenih kaznivih dejanj iz tega poglavja so povzeti po že omenjenih direktivah skupaj s posameznimi značilnostmi, ki lahko predstavljajo ovire pri uporabi zakonskih določb. Tako opisi posameznih kaznivih dejanj vsebujejo blanketne izpolnitvene pojme, določeni opisi kaznivih dejanj so zapisani v blanketni zakonski tehniki. Opise kaznivih dejanj v zadnje omenjenih primerih dopolnjujejo blanketne izpolnitvene norme upravnega prava, ki niso zapisane jasno in nedvoumno. Vse te okoliščine in tudi nizke kazni, ki se izrekajo storilcem tovrstnih kaznivih dejanj vplivajo na dejstvo, da je kljub nezadostnemu preventivnemu učinku upravnih sankcij, upravno pravo še vedno vodilno pri varstvu okolja.
Keywords: varstvo okolja, kazensko pravo, pravo EU
Published: 20.07.2016; Views: 657; Downloads: 128
.pdf Full text (1,11 MB)

30.
Amnestija in pomilostitev v Republiki Sloveniji
Igor Bakalar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo opredelili pojem amnestije in pomilostitve. Prikazali smo postopek amnestije in pomilostitve in odgovorili na vprašanje komu se lahko podelita in kdo ju lahko podeljuje. Pokazali smo, kakšne so omejitve pri izdajanju aktov milosti. Analizirali smo pomilostitve in se posebej osredotočili na odmevnejše primere pomilostitev. Raziskali smo vzroke za odločitev o pomilostitvi oziroma zavrnitvi prošnje za pomilostitev. Pod drobnogled smo vzeli tudi sprejeta zakona o amnestiji in »zakon o aboliciji«. Po slovenski zakonodaji o pomilostitvah odloča predsednik države, zato smo se lotili vprašanja, kolikšne pristojnosti ima predsednik države pri pomilostitvi. Zanimalo nas je, kdo mu svetuje pri odločanju o prošnjah za pomilostitev, ali je povsem avtonomen pri odločitvah in, ali je vezan na kakšna pravna mnenja. Opredelili smo se tudi do vprašanja, ali bi bilo smiselno bolj podrobno urediti izdajo akta o pomilostitvi v kazenskem zakoniku oziroma celoten postopek pomilostitve. Primerjali smo tudi slovensko zakonodajno ureditev amnestije in pomilostitve z ureditvijo v Republiki Hrvaški ter Združenih državah Amerike. V ZDA imajo predsedniški sistem organizacije državne oblasti in s tem tudi zelo zanimivo ureditev obeh aktov milosti. V dolgi zgodovini demokracije v ZDA je bilo kar nekaj odmevnih in tudi kontroverznih odločitev o pomilostitvi, zato smo predstavili enega od odmevnejših primerov.
Keywords: kazensko pravo, obsojenci, amnestija, pomilostitev, abolicija, predsednik države, diplomske naloge
Published: 14.04.2016; Views: 1435; Downloads: 488
.pdf Full text (831,87 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica