| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 93
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Veljavnost ocenjevanja obraznih mikro izrazov : magistrsko delo
Urša Zupan, 2011, master's thesis/paper

Abstract:
Keywords: kazenski postopek, resnica, laži, odkrivanje laži, poligraf, telesna govorica, emocije, mikro izrazi, magistrska dela
Published: 04.01.2012; Views: 2040; Downloads: 310
.pdf Full text (1,24 MB)

32.
33.
Kako delo policije v predkazenskem postopku vpliva na izid kazenskega postopka : diplomsko delo univerzitetnega študija
Boštjan Oblak, 2012, bachelor thesis/paper

Abstract: 148. člen zakona o kazenskem postopku določa, da se predkazenski postopek začne z aktivnostmi policije, ko so podani razlogi za sum, konča pa se s sklepom preiskovalnega sodnika o preiskavi. S sklepom o preiskavi se nato začne kazenski postopek(V Sloveniji imamo tako imenovani mešani kazenski postopek za katerega je značilno, da je sestavljen iz dveh stadijev, in sicer: predhodni postopek(preiskava in obtoževanje) in glavni postopek (priprave na glavno obravnavo, glavna obravnava s sodbo, postopek s pritožbo, izvršitev sodbe)). V teoriji in praksi se je sicer sprejelo stališče, da se lahko kazenski postopek začne v petih primerih in sicer: s sklepom o preiskavi; s soglasjem preiskovalnega sodnika k predlogu upravičenega tožilca za vložitev neposredne obtožnice; z razpisom glavne obravnave v primeru neposredne obtožnice, za katero soglasje preiskovalnega sodnika ni potrebno z odredbo o vročitvi obtožnega akta v skrajšanem postopku s katerimkoli dejanjem sodnika za mladoletne. Kazenski postopek se nato konča z izvršitvijo sodbe. V diplomskem delu je bilo obravnavano delo policije in kako delo policije v predkazenskem postopku vpliva na izid kazenskega postopka. Ugotovljeno je bilo, da policija pri svojem delu v predkazenskem postopku ni uspešna, saj preišče le 45 odstotkov zaznanih kaznivih dejanj. Če predkazenskem postopku, dodamo še kazenski postopek(in s tem tudi ostale subjekte predkazenskega postopka) lahko ugotovimo, da so policija in ostali subjekti predkazenskega postopka okoli 9,45 odstotno uspešni. Ugotovljeno je tudi, da delo policije v predkazenskem postopku vpliva na kazenski postopek, saj se v predkazenskem postopku zbirajo podatki o kaznivem dejanju, ki imajo kasneje v kazenskem postopku pomembno vlogo pri končni razsodbi.
Keywords: predkazenski postopek, kazenski postopek, policija, tožilstvo, sodišča, napake, diplomske naloge
Published: 24.05.2012; Views: 4051; Downloads: 832
.pdf Full text (536,41 KB)

34.
Dokazni standardi v kazenskem postopku
Katja Lavrinšek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili dokazne standarde v kazenskem postopku. Najprej smo se na kratko osredotočili na pomen kazenskega postopka, v nadaljevanju pa na dokazne standarde. Navedli smo kakšen kazenski postopek imamo v Sloveniji ter kakšne so značilnosti tega postopka. V nadaljevanju smo razložili pomen in vrste dokaznih standardov. Vsak dokazni standard smo razčlenili in navedli kdo ga praviloma izvaja, zakaj je pomemben ter kakšne so njegove značilnosti. Skozi diplomsko nalogo smo prav tako navedli stopnjo prepričanost preiskovalcev, da lahko uporabijo določen dokazni standard. V nadaljevanju smo največji poudarek namenili ukrepom, katere lahko preiskovalci uporabijo v času preiskave. Za vsak ukrep smo navedli tudi zakonska določila, katera veljajo v Slovenskem kazenskem postopku in so zapisana v Zakonu o kazenskem postopku (2014). V osrednjem delu smo navedli dva primere odločb, ki se navezujejo na uporaba dokaznih standardov. Navedli smo odobritveno pritožbo ter zavrnitveno. V sklopu diplomske naloge smo izvedli tudi anketo, ki se nanaša na poznavanje dokaznih standardov iz strani državljanov Republike Slovenije. V zadnjem delu diplomske naloge smo navedli rezultate ter ugotovitve ankete. Na podlagi postavljenih hipotez, katera so nas vodila pri pisanju diplomske naloge, smo ugotovili, da se dokazni standardi razlikujejo glede na fazo kazenskega postopka. Ter, da imajo sodišče, policija in tožilstvo razdeljeno delo glede na določen dokazni standard, in da preiskovalci ne kršijo človekove pravice s uporabo preiskovalnih ukrepov. Skozi celotno diplomsko nalogo smo ugotovili, da imajo dokazni standardi v času preiskave kaznivega dejanja zelo velik pomen, saj preko njih preiskovalci ne posežejo pretirano v človekove pravice obenem pa dajejo preiskovalcem stopnjo prepričanja, da je oseba storila kaznivo dejanje.
Keywords: kazensko pravo, kazenski postopek, dokazi, dokazni standardi, primeri, diplomske naloge
Published: 13.10.2015; Views: 2328; Downloads: 723
.pdf Full text (673,27 KB)

35.
Razvoj standarda zasebnosti v slovenskem kazenskem postopku
Aleš Godec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do zasebnosti je po svoji naravi kompleksna, večdimenzionalna ter spreminjajoča, saj so nekateri aspekti omenjene pravice tesno povezani z tehnološkim razvojem. Nove tehnologije po eni strani omogočajo nove tehnologije nadzora, hkrati pa tudi razvoj novih metod dela kriminalnih skupin. Temeljni akt, s katerim je pravica do zasebnosti zajamčena v Republiki Sloveniji, Ustava (1991), tako jamči varovanje vseh aspektov pravice do zasebnosti, tudi če ti v omenjenem aktu niso izrecno poimensko določeni. Kljub temu, da je pravica do zasebnosti posameznikova ustavna pravica, ki v najsplošnejši obliki izhaja iz 35. člena Ustave (1991), pa jo je v določenih primerih dopustno omejiti ter posegati vanjo. Tovrstni posegi v omenjeno pravico so v demokratični družbi dopustni le tedaj, ko se s tem varuje širši javni interes. Zaradi omenjene kompleksne in večdimenzionalne pravice do zasebnosti mora biti kazensko procesna zakonodaja posamezne države urejena tako, da organom pregona omogoča učinkovito preiskovanje kaznivih dejanj, hkrati pa mora ohranjati načelo sorazmernosti in zagotavljati ustrezen standard varovanja pravice do zasebnosti. Slovenska kazensko procesna zakonodaja je bila v obdobju od osamosvojitve deležna številnih sprememb. V sklopu naše prve hipoteze smo ugotovili, da so te spremembe potekale v smeri izboljšav in odpravljanja nepravilnosti. V sklopu druge hipoteze smo ugotovili, da je slovenska zakonodaja ustrezna za pregon sodobnih oblik kriminalitete, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da sodobne kriminalne grožnje presegajo nacionalni nivo. V sklopu zadnje hipoteze smo ugotovili, da slovenska ureditev predvideva visok standard varovanja zasebnosti, v primerjavi s tujino, kljub nekaterim pomanjkljivostim.
Keywords: kazensko pravo, kazenski postopek, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Published: 20.10.2015; Views: 648; Downloads: 107
.pdf Full text (555,29 KB)

36.
37.
38.
Dokazni postopek na glavni obravnavi - slabosti današnje ureditve : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Andreja Tajnšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo poskuša podrobneje predstaviti glavno obravnavo in njene slabosti ter novosti, ki jih prinaša novela o ZKP. Ker je glavna obravnava javna, se namreč prav tu najbolj vidi neučinkovitost kazenskega postopka. Dokazovanje oz. dokazni postopek je eno najpomembnejših dogajanj na glavni obravnavi, zato je pomembno izvesti vse zbrane dokaze in le-te upoštevati na sodišču. Ker lahko kaj hitro posežemo v človekove pravice, pa je pomembno, da se zbiranje dokazov izvaja po zakonu. Pomembno je zbrati in izvesti dovolj dokazov, ki so verodostojni in bodo odločilno vplivali na izrek sodbe. Bistvena novost, ki jo prinaša novela ZKP, je uvedba nove vmesne faze kazenskega postopka, in sicer po pravnomočnosti obtožnice in pred razpisom glavne obravnave, t. i. predobravnavni narok. To bo omogočalo izvedbo skrajšanih oziroma poenostavljenih oblik kazenskega postopka ter ekonomičen potek glavne obravnave. Osnovni namen tega naroka je, da se ugotovi, ali obdolženec priznava krivdo ali ne, ker bo od tega odvisen nadaljnji potek postopka. Zelo pomembna novost je tudi uvedba sporazuma o priznanju krivde. S predlaganimi novostmi se uzakonja možnost, da se državni tožilec in obdolženec, ki bo v takem primeru obvezno moral imeti zagovornika, dogovorita, pod kakšnimi pogoji bo obdolženec pred sodiščem priznal krivdo. Možnost sojenja v kazenskih zadevah na podlagi predhodnega dogovora med tožilcem in obdolžencem je sprejeta tudi v mnogih drugih evropskih državah. Nekateri avtorji ocenjujejo, da se nov osnutek vrača od kontradiktornosti nazaj k inkvizitornemu kazenskemu postopku. Prav tako sem v nekaterih člankih zasledila, da naj bi imela policija in državni tožilec premoč v preiskovalnem postopku, obramba pa prešibko vlogo ter neenakost zbiranja dokaznega gradiva. Novi ZKP-1 naj bi prispeval k večji hitrosti postopka, omogočil uporabo različnih načinov obravnavanja glede na naravo zadeve in odločitev strank, prispeval k njihovi večji aktivnosti in v spremenjenem procesnem okolju zagotovil obdolžencu enako raven človekovih pravic.
Keywords: kazenski postopek, dokazni postopek, dokazni standardi, dokazi, dokazna sredstva, dokazne prepovedi, obravnave, diplomske naloge
Published: 15.10.2012; Views: 2145; Downloads: 676
.pdf Full text (666,87 KB)

39.
PRIZNANJE KRIVDE V SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM KAZENSKEM POSTOPKU
Tine Venišnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Predmet preučevanja diplomske naloge je ureditev kazenskega postopka, kot ga uvaja novela ZKP-K, sprejeta novembra 2011, ki predstavlja pomemben korak v dosedanjem postopnem reformiranju slovenskega kazenskega postopka. Ta poteka v smeri od tradicionalnega kontinentalnega modela do sodobnejših modelov, ki se različno imenujejo: participativni, konsenzualni, pogajalski in tudi adversarni. Nova ureditev prinaša nekatere nove institute, ki omogočajo, da se kazenski postopek hitreje konča, v ospredju teh institutov pa je obdolženčevo priznanje krivde kot ključni element, od katerega je odvisen izid konkretnega postopka. Največ pozornosti je namenjeno institutu pogajanja o krivdi, znamenitemu plea bargaining-u, ki je znan iz Združenih držav Amerike. S prevzemanjem rešitev, ki izvirajo iz anglo-ameriške pravne tradicije dobiva obdolženčevo priznanje krivde drugačen pomen, kot ga je imelo do sedaj in vzporedno s tem gre tudi za drugačen koncept razumevanja kazenskega postopka v našem pravnem sistemu, ki je nezdružljiv z nekaterimi tradicionalnimi načeli kontinentalnega kazenskega postopka. V tem diplomskem delu je zato podana analiza ureditve novih institutov z vidika tradicionalnih kontinentalnih načel kazenskega postopka in posledično ugotovitve o posameznih odstopanjih. Delo govori tudi o samem fenomenu priznanja krivde in o tem, kakšen pomen ter posledice slednje dobiva po novi zakonski ureditvi. Prav tako je predmet preučevanja ureditev hrvaškega kazenskega postopka, v katerega so bili podobni instituti, kot jih uvaja novela ZKP-K, uvedeni že leta 2008. Pri tem gre za primerjavo ureditev obeh držav, ugotavljanje podobnosti in razlik ter podajanje morebitnih predlogov za spremembo ureditve.
Keywords: konsenzualnost, konsenzualni postopki, akuzatornost, adversarnost, priznanje krivde, plea bargaining, temelja načela kazenskega postopka, hrvaški kazenski postopek.
Published: 17.12.2012; Views: 1598; Downloads: 391
.pdf Full text (498,07 KB)

40.
Analiza primera : predkazenski in kazenski postopek v primeru (družinskega) umora
Katja Zupan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Zadnja leta v Sloveniji prevladujejo umori med osebami, ki so med seboj sorodstveno, prijateljsko, poslovno ali sosedsko povezane. V porastu so tudi požigi z motivom premoženjske koristi (npr. izplačilo zavarovalnine). Kriminalistično preiskovanje kompleksnih umorov v kombinaciji s požigi oz. požari je zelo zahtevno delo in je hkrati odvisno od znanja in izkušenj preiskovalcev ter pomoči tujih strokovnjakov. Požigi z namenom prikrivanja umora so pri nas prej izjema kot pravilo, vendar obstajajo. Ugotovitev motiva, ki je storilca napeljal na izvršitev kaznivega dejanja umora, predstavlja velik napredek v preiskavi. Če motiva ne odkrijemo, preiskovanje poteka počasneje. Gasilci in reševalci s svojim prihodom močno spremenijo kraj dejanja. Pomembno je, da si do prihoda kriminalistov zapomnijo oz. zabeležijo vse spremembe na območju gašenja in reševanja (nasilni vstop v objekt, odprta okna, položaj najdenih trupel, ipd.). Družinski umori zajemajo največji delež med umori v slovenskem prostoru. Družinski umor je velikokrat posledica dolgotrajnih konfliktov oz. je posledica fizičnega ali psihičnega nasilja znotraj družine. Osnovna naloga policije je odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Najdene in zavarovane sledi v predkazenskem postopku morajo pripeljati do tako visoke verjetosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, da je zoper njo mogoče vložiti obtožbo. Zelo pomembna faza znotraj kazenskega postopka je dokazni postopek. Vpliv policije na kazenski postopek se je v zadnjih letih povečal. V empiričnem delu diplomskega dela je na resničnem, pravnomočno zaključenem primeru na Okrožnem sodišču v Ljubljani predstavljena celotna analiza kazensko-preiskovalne zadeve (od zbranih prvih obvestil na kraju do izreka sodbe).
Keywords: umori, preiskovanje, predkazenski postopek, kazenski postopek, analiza primera, diplomske naloge
Published: 20.03.2013; Views: 1720; Downloads: 236
.pdf Full text (7,90 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica