1. Odločanje s pomočjo umetne inteligence: pravni okvir in etična vprašanja v kazenskih postopkih : magistrsko deloEva Filipič, 2025, master's thesis Abstract: Umetna inteligenca prinaša nove izzive in spremembe na področju različnih pravnih panog kot so ustavno, civilno in kazensko pravo, ter podpanogah, kot je pravo varstva osebnih podatkov, ki zahtevajo nove razlage in prilagoditve. Ključno je, da pravni sistemi zagotovijo preglednost razvoja, uporabe in uveljavljanja umetne inteligence, pri čemer se morajo upoštevati temeljne človekove pravice. Tehnologija in novi algoritmi spreminjajo s svojim načinom delovanja in odločanja na temeljne pojme v kazenskem pravu, kot so osumljenec, obtoženec, pošteno sojenje, obrazložitev odločitve, ki skupaj predstavljajo temelj pravne varnosti.
Kljub doprinosu napredka umetna inteligenca prinaša tudi določene nevarnosti, saj je njeno delovanje pogosto nepredvidljivo, njeni pozitivni in negativni učinki pa se med seboj prepletajo. Bistveno je, da se pri uporabi UI ohranja spoštovanje ključnih vrednot, kot sta varstvo zasebnosti in človekovo dostojanstvo, katerih spoštovanje sta zelo pomembni za posameznika, ter imata velik vpliv na družbo. UI lahko pozitivno vpliva na družbo z večjo učinkovitostjo, produktivnostjo in konkurenčnostjo, vendar pa zahteva ustrezne ukrepe za zaščito temeljnih pravic.
Evropska Unija je sprejela že več aktov in smernic za regulacijo UI, med njih spadajo Uredba o splošni zaščiti podatkov, Bela Knjiga o umetni inteligenci, predlog Uredbe o umetni inteligenci, Uredba o kibernetski varnosti, Etične smernice za zaupanja vredno UI, ter akcijski načrt za digitalno izobraževanje.
Posebna previdnost je potrebna pri naprednih sistemih UI, ki temeljijo na poglobljenem učenju, saj obstaja tveganje, da bo prišlo do situacije, kjer nihče ne bo znal pojasniti določenih odločitev sprejetih s strani teh sistemov. V prihodnosti umetna inteligenca zagotovo ne bo mogla zamenjati pravnika, vendar pa bo pravnik, ki zna uporabljati umetno inteligenco lahko zamenjal tistega, ki je ne zna.
V pravosodju so glavne prednosti uporabe UI povečana natančnost, pravičnost in učinkovitost pravnih postopkov. Kljub temu je potrebno zagotoviti, da so njene odločitve pregledne, etične in nediskriminatorne , saj se v kazenskih postopkih pogosto poudarja nepristranskost, ki pa v praksi še vedno ni popolnoma dosežena zaradi podzavestne pristranskosti ljudi. Pri uporabi UI je tako nujno ohranjanje visokih etičnih standardov in varovanje temeljnih človekovih pravic, da ne bi prišlo do negativnih posledic za posameznike in celotno družbo.
Keywords: Umetna inteligenca, kazenski postopek, kazensko pravo, kaznivo dejanje, Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Evropska Unija.
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 8
 Full text (1,10 MB) |
2. |
3. Otrok kot dokazno sredstvo v primerih spolne zlorabe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Križ, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so bile opisane oblike spolnih zlorab in duševne posledice, ki jih le-te lahko povzročajo pri žrtvi. S pomočjo literature je bil opisan postopek obravnave kaznivega dejanja spolne zlorabe, katerega zakonska podlaga temelji na Zakonu o kazenskem postopku in prikazano, kaj v slovenskem predkazenskem in kazenskem postopku doživi otrok, žrtev spolne zlorabe. V postopku preiskave kaznivega dejanja otrok opravi več razgovorov, zdravniški pregled in nenazadnje, v sodnem postopku, tudi pričanje na sodišču. Diplomska naloga se osredotoča na otrokovo izjavo kot temelj preiskave. Opisano je, kolikokrat in komu otrok v preiskavi opiše dogodek, ki je bil zanj travmatičen, in kako le-to vpliva na njegovo duševno zdravje. S pomočjo tujih raziskav je bilo ugotovljeno, da je žrtvi spolne zlorabe najtežje dogodek (ali dogodke) večkrat opisovati in da je večkratno ponavljanje lahko razlog za duševne posledice. Opravljen je bil tudi kratek pregled implementacije hiše za otroke v nordijskih državah. Slovenska Hiša za otroke, ki v slovenski zakonodaji temelji na Zakonu o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), črpa navdih ravno iz nordijskih držav, vendar je zaradi različnih zakonodaj pri nas implementirana drugače. Kljub vsemu je bilo ugotovljeno, da je od implementacije hiše za otroke dalje obravnava spolnih zlorab v slovenskem prostoru otroku vsekakor bolj prijazna, saj Hiša za otroke nudi celostno obravnavo otroka v kazenskem postopku, z vključeno psihoterapevtsko in psihosocialno podporo tako za žrtev kot za družino.
Keywords: spolne zlorabe otrok, kazniva dejanja, kazenski postopek, predkazenski postopek, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.03.2024; Views: 268; Downloads: 81
Full text (613,78 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. Analiza predkazenskega in kazenskega postopka ob sumu mučenja živali : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTomaž Zver, 2023, undergraduate thesis Abstract: Ljudje in živali spadamo v skupino vretenčarjev, ki imajo med drugim zelo podoben mehanizem zaznavanja bolečine, zato je primerjava percepcije bolečine pri živalih in ljudeh upravičena. Povzročanje nepotrebne bolečine, torej tiste, ki ne nastane med veterinarskimi posegi oz. tistimi, ki so nujni ali koristni za žival, in s tem trpljenja, je praviloma povezno z mučenjem živali. To vključuje številna različna človekova zavržna dejanja do živali, kot so zanemarjanje, draženje, trpinčenje in povzročanje različnih poškodb z različnimi predmeti ali snovmi. Prav tako med mučenje živali uvrščamo živalske borbe, kopičenje živali ter tudi neprimerno in nepotrebno usmrtitev živali. Mučenju živali so lahko izpostavljene vse živalske vrste, poleg domačih tudi prostoživeče živali in tiste v živalskih vrtovih. Namen pričujočega zaključnega dela je bil analizirati postopek policijske obravnave kaznivih dejanj mučenja živali v predkazenskem in kazenskem postopku ter identificirati porajajoče se (sistemske) težave in oblikovati predloge rešitev. Opravljena študija je obsegala pregled statističnih podatkov, študiji dveh primerov iz prakse in intervjuje z višjo kriminalistično inšpektorico, vrhovnim državnim tožilcem, veterinarskim patologom in s sodnim izvedencem. Rezultati so pokazali, da gre pri mučenju živali za hudo obliko ekološke kriminalitete, ki od policistov, tožilcev, veterinarjev in veterinarskih patologov zahteva temeljito obravnavo primera in pogosto tudi hitre odločitve, saj lahko le tako ustrezno in primerno zavarujejo dokaze, ki so v teh primerih ranjene oz. poškodovane živali ali živalska trupla. Pomembno je, da se ustrezno usposobi vse deležnike ter okrepi sodelovanje med policisti, tožilci in veterinarsko stroko oz. da se to sodelovanje protokolarno implementira v obravnavo vsakega primera mučenja živali, saj bi lahko le tako zagotovili ustrezno in strokovno obravnavo vsakega primera mučenja živali. Zapomnimo si že enkrat, da živali niso stvari (niti socialno niti formalnopravno), temveč živa bitja, ki čutijo enako kot ljudje in imajo vso pravico biti in živeti, sobivati z ljudmi.
Keywords: mučenje živali, policija, tožilstvo, veterinarski patologi, predkazenski postopek, kazenski postopek, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 348; Downloads: 58
Full text (1,89 MB) |
8. Preiskava enkriptiranih elektronskih naprav in nosilcev elektronskih podatkov v kazenskem postopku; problem nezmožnosti dostopa do podatkovne vsebine naprave in prisila razkritja šifrirnega gesla : magistrsko deloOskar Peče, 2022, master's thesis Abstract: S tem ko sta se s splošno in profesionalno digitalizacijo modernega življenja izjemno povečala količina in pomen digitalnih dokazov, se je ustrezno povečal pomen in pogostost preiskav elektronskih naprav v kazenskem postopku. Preiskava elektronskih naprav je v slovenski zakonodaji urejena v 219.a členu Zakona o kazenskem postopku in ureja preiskavo elektronskih z njimi povezanih naprav, nosilcev podatkov in preko omrežja povezanih in dosegljivih informacijskih sistemov, kjer so shranjeni podatki. Kritična lastnost vseh treh vrst naprav je njihova sposobnost shranjevanja podatkov v digitalni obliki. Pomembno oviro preiskavi teh naprav predstavlja moderna enkripcija, ki onemogoča dostop do njihove podatkovne vsebine, brez ustreznega šifrirnega gesla. Preiskava elektronske naprave posega v uporabnikovo pravico do komunikacijske zasebnosti, določene v 37. členu Ustave Republike Slovenije. Za zadovoljitev ustavnih pogojev in pogojev 219.a člena Zakona o kazenskem postopku mora preiskava temeljiti na ustreznem pravnem temelju, namreč uporabnikovi privolitvi, odredbi sodišča ali ustni odredbi preiskovalnega sodnika. 219.a člen ZKP poleg pogojev in okvirnega poteka preiskave elektronskih naprav v 6. odstavku določa dolžnosti imetnikov oziroma uporabnikov naprav in sankcijo, če teh dolžnosti ne izpolnijo. Omenjene dolžnosti so omogočiti dostop do elektronske naprave, predložitev šifrirnih ključev in predložitev pojasnil o uporabi naprave. Za neizpolnitev določenih obveznosti ne morejo biti kaznovani osumljenec, obdolženec, oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča, ali oseba, ki se lahko odreče pričevanju. Po zasegu naprave in pred njeno preiskavo je treba opraviti vmesni postopek zavarovanja podatkovne vsebine elektronske naprave. Ta se lahko zavaruje tako, da se ustvari istovetna kopija elektronskih podatkov, da se ustvari istovetna kopija celotnega nosilca podatkov ali tako, da se naprava zapečati. Postopek zavarovanja ne služi zgolj zagotovitvi integritete preiskovanih podatkov, temveč je edini del preiskave elektronske naprave v širšem smislu, pri katerem sta lahko prisotna uporabnik naprave in njegov zagovornik. Preiskavo elektronske naprave opravi strokovno usposobljena oseba in o preiskavi ustvari zapisnik. Preiskava je vsebinsko omejena na iskano vsebino, določeno v odredbi o preiskavi. V primeru, da je preiskava opravljena brez ustrezne pravne podlage ali v nasprotju z odredbo, morajo dokazi, pridobljeni s to preiskavo, biti izključeni. V primeru, da je šifrirno geslo naprave bilo pridobljeno s prisilo v obliki mučenja ali nečloveška in ponižujočega ravnanja, se za legitimacijo dokazov, pridobljenih v tej preiskavi ne more uporabiti doktrina neizbežnega odkritja. Za preiskavo preko omrežja povezanih naprav, morajo te naprave biti v odredbi določene, pri čemer ne ustreza, da so določene zgolj naprave, ki jih je uporabnik uporabil za dostop do njih. Obdolženca pred prisilo predložitve šifrirnih gesel ščiti privilegij zoper samoobtožbo, pri čemer ta zaščita velja enako za šifrirna in biometrična gesla. Obdolženec kljub temu lahko geslo prostovoljno predloži, pri čemer ima lahko sama predložitev zanj obremenilno dokazno vrednost. V kolikor gesla ne predloži, njegovo vzdrževanje pomoči organom pregona ne more služiti kot dokaz njegove krivde. Če obdolženec naklepno predloži nepravilno šifrirno geslo, njegovo ravnanje lahko predstavlja kaznivo dejanje krivega pričanja. Tuje države so z namenom reševanja problema otežene preiskave elektronskih naprav sprejele različne ureditve, med drugim različne stopnje prisile za predložitev šifrirnih gesel in stroge načine regulacije enkripcijskih in enkriptiranih produktov. Pogosta oblika tovrstne regulacije, h kateri stremi tudi Evropska unija je uvedba obveznih s strani proizvajalcev implementiranih »glavnih ključev«, ki organom pregona omogočajo, da zaobidejo enkripcijo in odklenejo enkriptirane naprave, brez uporabe šifrirnih gesel.
Keywords: preiskava digitalnih naprav, kazenski postopek, enkripcija, digitalni dokazi, privilegij zoper samoobtožbo
Published in DKUM: 22.11.2022; Views: 1212; Downloads: 182
Full text (1,32 MB) |
9. Pregled sodnih odločb in postopkov v zadevi Novič : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLara Drgajner, 2022, undergraduate thesis Abstract: Za uspešno delovanje demokratične države je potrebna vzpostavitev ter ohranjanje suverenega in poštenega sodnega sistema. Nepristransko sodstvo mora varovati temeljne človekove pravice v okvirih sprejete zakonodaje in Ustave Republike Slovenije (URS). Številni odmevni primeri kažejo na dejstvo, da se Slovenija kot pravna država ni vedno posluževala pravičnega in nepristranskega sojenja, saj je na področju dela sodne veje oblasti ter organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prihajalo do raznih zlorab in nedopustnih posegov v človekove pravice. Na omenjene anomalije se je v preteklosti opozarjalo predvsem s strani posameznikov, ki so bili s takšnim ravnanjem tako ali drugače oškodovani, s primerom, ki smo ga obravnavali v zaključnem delu, pa se je prvič v zgodovini pravne države zgodilo, da je o pritiskih v pravosodju spregovoril sam član sodstva. Na poskuse vplivanje v sodniških vrstah je opozoril sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je sodil obtoženemu Milku Noviču. V zaključnem delu je prikazan postopek, ki se je pričel z dogodkom na dan 16. 12. 2014 z umorom direktorja Kemijskega inštituta. Kot osumljenega so nato pridržali Milka Noviča, nekdanjega zaposlenega na Kemijskem inštitutu, ki je bil Leta 2017 obsojen na 25 let zaporne kazni zaradi storitve kaznivega dejanja umora iz brezobzirnega maščevanja. Na sodbo okrožnega sodišča so se Novičevi zagovorniki pritožili, vendar je Višje sodišče v Ljubljani obsodilno sodbo potrdilo. Po vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje pred spremenjenim senatom. V drugem sojenju, ki se je pričelo 18. decembra 2018, je sodnik Zvjezdan Radonjić, Noviča oprostil obtožbe. Po pritožbi državnega tožilstva je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo oprostilno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. V tretjem sojenju je predsednica senata Sinja Božičnik obtoženega oprostila očitkov o kaznivem dejanju umora. Tožilstvo je sicer napovedalo pritožbo, vendar zaradi zastaranja kazenskega pregona zadeva nikoli ne bo postala pravnomočna. Šest let trajajoči sodni proces, ki je potekal na treh stopnjah splošnih sodišč velja za enega najodmevnejših primerov v zgodovini Republike Slovenije.
Keywords: diplomske naloge, kazenski postopek, pravna država, Novič, sodišče
Published in DKUM: 25.07.2022; Views: 820; Downloads: 99
Full text (1,35 MB) |
10. Sodna preiskava in smotrnost njene umeščenosti v kazenski postopek : magistrsko deloVida Bigec, 2022, master's thesis Abstract: Vprašanje prenove modela predhodnega postopka je bolj ali manj aktualno že vse od leta 2003, saj si je od takrat skoraj vsaka vlada prizadevala za odpravo sodne preiskave in uvedbo preiskave, ki bi potekala pod okriljem državnega tožilca, t. i. tožilske preiskave. Navedenim težnjam po ukinitvi sodne preiskave je botrovala vse večja želja po uvedbi učinkovitejšega in hitrejšega kazenskega postopka. Z ukinitvijo sodne preiskave in instituta preiskovalnega sodnika bi sledili večini evropskih držav, ki so model sodne preiskave zamenjale za preiskavo, katere dominus litis je državni tožilec.
Trenutni sodni zaostanki in dolgotrajne sodne preiskave v postopkih gospodarskega kriminala so gotovo rdeča luč, ki opozarja, da so določene spremembe potrebne. Kar se zdi pri tehtanju glede ohranitve sodne preiskave pomembno, je predvsem razjasnitev pojma !učinkovitost! v zvezi s predhodnim postopkom in dognanje kako doseči učinkovit postopek. Če sploh kako.
Dva odmevnejša predloga Zakona o kazenskem postopku, ki sta želela uvesti tožilsko preiskavo in korenito reformirati kazensko proceduro, sta naletela na neodobravanje pravne stroke. Glede na navedeno je zaenkrat primerneje predhodni postopek spreminjati postopoma in sistematično, kot pa popolnoma menjati model postopka. Ukinitev sodne preiskave namreč ni nobeno jamstvo za učinkovitejši, predvsem pa krajši postopek saj se zaenkrat zdi skoraj nemogoče pričakovati, da bi si organi pregona prizadevali za objektivno raziskanje vseh okoliščin kaznivega dejanja, kar bi znalo znatno vplivati na močno podrejen položaj osumljenca v kazenskem postopku.
Keywords: sodna preiskava, fakultativna sodna preiskava, tožilska preiskava, kazenski postopek, učinkovitost kazenskega postopka, preiskovalni sodnik, reforme sodne preiskave
Published in DKUM: 08.07.2022; Views: 990; Downloads: 213
Full text (1,46 MB) |
