| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 37
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Kriminološki in pravni vidiki možnosti za javno-zasebno partnerstvo na področju izvrševanja kazni zapora v Sloveniji
Bojan Tičar, Gorazd Meško, 2014, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je pregled kriminoloških in pravnih vidikov vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Metode: Raziskovalni pristop oziroma metode v prispevku so kombinacija pravnih metod jezikovne in teleološke razlage veljavne ureditve RS in EU v kombinaciji s pregledom kriminološko-penoloških del ter analizo in sintezo, ki je podana v razpravi na koncu prispevka. Pregled je narejen na podlagi komparativne analize penoloških študij o učinkih javno-zasebnega partnerstva glede izvrševanja kazni zapora in kvalitativne-pravne analize »de lege lata« slovenske zakonodaje, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Ugotovitve: Javno-zasebno partnerstvo pomeni, da država ali lokalna skupnost sklene dolgoročno pogodbo za zagotavljanje blaga in storitev z zasebnim partnerjem, zasebni partner pa je odgovoren za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je za to potrebna. Javno-zasebno partnerstvo pri upravljanju zaporov v drugih državah s temi izkušnjami ne pomeni ravno poslabšanja zadev s kriminološkega in penološkega vidika, saj so rezultati študij na področju zasebnih zaporov različni. V Sloveniji je pravno okolje primerno za testno vzpostavitev javno-zasebnega instituta v praksi, vendar bo uspešnost tega pristopa razvidna šele v prihodnje, po pridobljenih prvih izkušnjah. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek s kombinacijo pravne, penološke in kriminološke analize in sinteze prispeva k prihodnjim razmišljanjem o možnostih reševanja problema prezasedenosti zaporov v Republiki Sloveniji. V članku je razdelana ena od možnih alternativ, to je vzpostavitev javno-zasebnega zapora. V primerjalnem pregledu so prikazane nekatere izkušnje v drugih državah in nekatere misli teoretikov s tega področja. Morda bo članek koristen v nadaljnjem razmišljanju o alternativnih rešitvah sedanje prezasedenosti zaporov v Sloveniji.
Keywords: javno-zasebno partnerstvo, zapori, zasebno zapori, kazenske sankcije, pravna ureditev, Slovenija
Published: 29.04.2020; Views: 220; Downloads: 17
.pdf Full text (359,49 KB)
This document has many files! More...

2.
Zbornik povzetkov, 18. slovenski dnevi varstvoslovja, Maribor, 7. in 8. junij 2017
2017, other monographs and other completed works

Abstract: 18. dnevov varstvoslovja, nacionalne konference s področja varnosti, se letos udeležuje prek 200 znanstvenikov in strokovnjakov iz državnih institucij, gospodarstva, lokalnih skupnosti in civilne družbe. Na konferenci s prispevki sodeluje več kot sto govorcev. V zborniku so zbrani napovedniki osmih okroglih miz, povzetki prispevkov v enajstih tematskih sekcijah in predstavitve posterjev študentov doktorskega študija na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki odpirajo obsežen nabor vprašanj nacionalnovarnostnega sistema, kazenskega pravosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. V program in zbornik 18. dnevov varstvoslovja smo poleg tradicionalnih vsebinskih sklopov uvrstili nekatere teme, ki so se v zadnjem obdobju pokazale kot posebej aktualne: vzroki, posledice in pristopi k reševanju migracijske problematike, odprta vprašanja sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah, dileme in izzivi pri vzpostavljanju službe za probacijo ter aktualna vprašanja in izzivi policijskega dela v skupnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti.
Keywords: policija, kriminalistika, varstvoslovje, migracije, detektivi, kazenske sankcije, zborniki, Dnevi varstvoslovja, varnost, mirovne operacije, detektivska dejavnost, policijska dejavnost, zasebno varovanje, kazensko pravosodje, kriminologija, informacijska varnost
Published: 13.06.2017; Views: 745; Downloads: 110
URL Link to file

3.
Problematika alternativnih kazenskih sankcij: primerjalnopravni vidik
Sara Kalem, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu se avtorica ukvarja z ureditvijo alternativnih kazenskih sankcij v slovenskem pravnem redu in izbranih državah Evrope in Latinske Amerike. V začetnih poglavjih se bralec najprej seznani s temeljnimi pojmi, povezanimi s kazenskimi sankcijami, značilnostmi kazenskih sankcij in namenom kaznovanja. Sledi obravnava mednarodnih pravnih dokumentov, ki urejajo alternativne kazenske sankcije in so državam lahko v pomoč pri regulaciji alternativnih sankcij, saj služijo kot minimalni standardi in smernice, ki naj bi bile spoštovane pri izvrševanju kazenskih sankcij. Nato sledi prikaz ureditve alternativnih kazenskih sankcij v Sloveniji, vključno s težavami, s katerimi se pri delu srečujejo sodišča in so posledica neusklajene in pomanjkljive zakonske ureditve. Ker se v teoriji učinkovitost kazenskih sankcij pogosto prikazuje s stopnjo povratka, je raziskana tudi povezava med povratkom in alternativnimi sankcijami v primerjavi s kaznijo zapora. Sledi obravnava sistemov elektronskega nadzora kot alternative, ki se je razvila v Združenih državah Amerike in kmalu razširila tudi v Evropo. Tako so predstavljeni primeri držav, ki se v literaturi pogosto poudarjajo kot zgledni primeri učinkovite uporabe elektronskega nadzora, in sicer Danska, Norveška in Švedska, ter izpostavljene dileme, ki se običajno povezujejo z elektronskim nadzorom. Poleg tega je proučeno vprašanje morebitne uvedbe elektronskega nadzora v slovenski sistem kazenskega prava. Nenazadnje sledi še obravnava ureditve alternativnih sankcij v Belgiji, Češki republiki, Franciji, Republiki Hrvaški, Mehiki in Braziliji. V zaključnem delu sledi razprava o začetnih postavljenih hipotezah in drugih sklepnih mislih.
Keywords: alternativne kazenske sankcije, alternativni način izvršitve kazni zapora, delo v splošno korist, hišni zapor, zapor ob koncu tedna, elektronski nadzor, primerjalno pravo, dileme v praksi.
Published: 08.03.2017; Views: 1379; Downloads: 215
.pdf Full text (1,40 MB)

4.
Razlika med mladoletniškim zaporom in zaporom za odrasle v Sloveniji
Maruša Savšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ko govorimo o zaporu, se moramo vprašati, kako poteka življenje brez svobode, brez določenih pravic, spanje na trdi postelji, občutek nemoči, kako je biti vsak dan zaprt v enakem prostoru, ko ti drugi ukazujejo, kaj in kako moraš delati, ipd. Ravno zaradi tega sem se odločila, da bom v svoji diplomski nalogi pisala o zaporni kazni. Posvetila sem se mladoletniškemu zaporu in njegovi primerjavi z zaporom za odrasle. Osredotočila sem se na sodelovanje mladoletniškega zapora Celje in zapora za odrasle na Dobu. V obeh zaporih sem izvedla intervju, pri katerem sem ugotovila, da se razlike med njima kažejo tudi v praksi, predvsem pa pri obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Življenje za rešetkami je tako psihično in fizično izredno naporno, še posebej za mladoletnike. Skozi pisanje diplomske naloge sem ugotovila, da so mladoletniki manj odgovorni, da so še v razvoju, da jih moramo obravnavati vzgojno, torej s čim več prizanesljivosti. Ravnati je potrebno bolj individualizirano, z namenom pomoči, usmerjanjem in spodbujanjem. Mladoletniki so deležni drugačnega obravnavanja kot odrasli storilci, kot tudi so zanje predpisane posebne kazenske sankcije. Mladoletniku se izrekajo predvsem vzgojni ukrepi, le redko jih doleti kazen. Namen vzgojnih ukrepov je, da se prek varstva, pomoči in nadzora zagotovi vzgoja, prevzgoja in pravilni razvoj.
Keywords: kazenske sankcije, zapori, zaporniki, mladoletniki, mladoletniški zapor, polnoletni storilci, diplomske naloge
Published: 21.12.2016; Views: 960; Downloads: 268
.pdf Full text (733,26 KB)

5.
Preklic pogojne obsodbe
Majda Medved, 2016, specialist thesis

Abstract: Specialistična naloga se dotakne bistva aktualne kazenskopravne tematike. Obravnava institut pogojne sankcije – tj. eno izmed sodobnih vrst kazenskih sankcij, ki obsega pogojno obsodbo in njeno obogateno različico pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom, institut preklica pogojne obsodbe, hkrati pa tudi institut probacijske službe in pomen probacijske dejavnosti. Predmetna specialistična naloga se ukvarja s tezo, da je kaznovalna politika naših sodišč preveč naklonjena izrekanju pogojnih obsodb. Da je temu tako potrjujejo statistični podatki, ki nazorno izkazujejo velik delež pogojnih obsodb v strukturi vseh kazenskih sankcij. Slednje je v očeh splošne javnosti še posebej problematično, saj tozadevnim kazenskim sankcijam ne zaupajo in jih razumejo kot nekaznovanost. Po drugi strani pa ni bilo mogoče spregledati povsem drugačne slike, ki se riše pri oplemeniteni različici osnovne pogojne obsodbe – tj. pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom. Statistični podatki več kot očitno kažejo, da je pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom, postavljena na stranski tir. Pričujoč prispevek poskuša najti razloge za opisano stanje. Poseben del razprave je med drugim namenjen institutu preklica pogojne obsodbe s pomočjo katerega je mogoče deloma preveriti učinkovitost in upravičenost izrečenih pogojnih sankcij. Ob razpravi smo trčili na problem dostopa do podatkov o preklicih pogojnih sankcijah, saj Vrhovno sodišče RS ne razpolaga z vnaprej pripravljenimi standardiziranimi statističnimi podatki. Vsled tega smo se bili primorani posluževati tudi povezanih informacij in analogije. Nekaj prostora razprava namenja tudi institutu probacijske službe, ki se nam obeta v bližnji prihodnosti in bi utegnila izboljšati prakso pri izrekanju in izvrševanju pogojnih sankcij. Namreč pomanjkljivosti, ki se tičejo izvedbene ravni varstvenega nadzorstva, kličejo po potrebnih spremembah.
Keywords: kazenske sankcije, pogojna obsodba, varstveno nadzorstvo, preklic, probacija, specialistične naloge
Published: 12.12.2016; Views: 1693; Downloads: 157
.pdf Full text (1,02 MB)

6.
Mladoletniki kot storilci kaznivih dejanj umorov svojih staršev
Jasminka Zarifović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Danes se veliko govori o nasilju med mladimi pa tudi o nasilju mlajših na starejše. Nasilje je resen problem v življenju mnogih mladih in lahko bistveno vpliva na kvaliteto življenja. Razlogi za takšno vedenje in ravnanje mladih so lahko v njihovi osebnosti, lahko pa na vedenje vplivajo dejavniki iz okolja. Nasilje je ukoreninjeno v okoliščinah in se nenehno spreminja, zato mora politika in izobraževalna praksa upoštevati, da je treba načrte za njegovo preprečevanje spreminjati in posodabljati. Mladoletne prestopnike je potrebno z dobrimi vzgojnimi in prevzgojnimi metodami usmeriti v pravilen razvoj. V diplomskem delu smo opredelili kaznivo dejanje, krivdo in kazenske sankcije, ki so osrednji pojmi kazenskega prava. Ugotavljali smo učinkovitost kazenskih sankcij in morebitno odsotnost pravnega reda (»acquis«), v okviru postopkov obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in sankcioniranja le teh. Postopek obravnavanja mladoletnikov, ki so storilci, kaznivih dejanj smo primerjali s postopkom polnoletnih. Obravnava mladoletnikov v kazenskem postopku še vedno ohranja lastnosti, ki s poudarkom na pravicah otrok in mladoletnikov, zagotavljajo, da se upoštevajo osebni razvoj prestopnika in njegov položaj v družbi.
Keywords: kazniva dejanja, umori, storilci, mladoletniki, kazenske sankcije, statistični pregledi, diplomske naloge
Published: 06.12.2016; Views: 1056; Downloads: 78
.pdf Full text (458,86 KB)

7.
Vpliv izvedbe rehabilitacijskih programov restorativne pravičnosti na storilce in žrtve
Aja Kovačević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pristopi odzivanja na kriminaliteto so se skozi zgodovino spreminjali. Vrsto let je prevladujoči način predstavljal klasični retributivni model, ki zagovarja kaznovanje storilca za storjeno kaznivo dejanje, ki je po teži sorazmerno teži kaznivega dejanja. Cilj pristopa je zadejati storilcem tisto, kar si zaslužijo. Zaradi vrste kritik o kruti obravnavi storilcev na račun retributivnega pristopa se je začel razvijati rehabilitacijski model, ki se je od kaznovalnega razlikoval prav po obravnavi storilcev. Ta je v ospredje postavljal tretman, s katerim bi naj storilec dosegel konformizem, ravno storilčevo konformno vedenje pa velja za kriterij ovrednotenja uspešnosti programa. Pomanjkljivost obeh naštetih programov predstavlja dejstvo, da je vloga žrtev zanemarjena, kljub temu da imajo kazniva dejanja, ki so jim bila prizadejana, nanje prav tako močan vpliv. Drugoten položaj žrtev je bil glavna odskočna deska zagovornikov restorativne pravičnosti, ki so s kritikami klasičnih usmeritev povzdignili pomen alternativnega pristopa. Poleg večjega vključevanja primarnih in sekundarnih žrtev v programe restorativne pravičnosti pa programi zagovarjajo tudi vključitev drugih subjektov  med drugim lokalne skupnosti, ki je prav tako posredno vpletena v kaznivo dejanje. Prvoten namen vključevanja lokalne skupnosti predstavlja do sedaj zelo težavna reintegracija prestopnikov in žrtev, katerih socialne etikete so jih ovirale pri normalnem nadaljevanju njihovih življenj po kaznivem dejanju. V diplomski nalogi bom raziskala, ali je alternativni pristop restorativne pravičnosti boljši pri odzivanju na kriminaliteto, predvsem v smislu lažje ter uspešnejše rehabilitacije žrtev ter na drugi strani bolj optimalne ter funkcionalne reintegracije prestopnikov.
Keywords: kazensko pravo, kriminaliteta, kazenske sankcije, alternativni pristopi, restorativna pravičnost, rehabilitacijski model, diplomske naloge
Published: 17.11.2016; Views: 704; Downloads: 180
.pdf Full text (549,25 KB)

8.
Sistemi izvrševanja kazenskih sankcij v Evropi
Miran Matasić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Zaporna kazen je prešla dolgo pot od tradicionalnega zapornega sistema in totalitarnega režima do modernega rehabilitacijskega zapora. Ne tako oddaljena zgodovina nam pokaže, da so države Evrope z reformo kazensko pravnega sistema naredile velik korak in napredek k vzpostavljanju demokratičnih institucij izvrševanja kazenskih sankcij. Obstajajo standardi vodilnih evropskih institucij, ki zajemajo kriterije humanosti in spoštovanja človekovega dostojanstva, ki naj bi se jih države držale, a ponekod je še zmeraj viden velik razkorak med teorijo in prakso. Izvrševanje kazenske sankcije temelji na rehabilitaciji in ne retribuciji. Visoka stopnja prestajanja kazni je rezultat pretirane uporabe pripora kot tudi izrekanja zaporne kazni za obsojene storilce. Ključna zadeva pri zmanjšanju prenatrpanosti v zaporih je sprememba zakonikov in izrekanje kazni, ki so alternativa k zaporni kazni. Pri postavljanju standardov za izvršitev zapornih kazni imata UN in EU pomembno vlogo. Evropska zaporska pravila dajejo smernice zaporom po Evropi pri pravilnem izvrševanju zapornih kazni. Pravila niso zakonsko obvezujoča, saj v nekaterih državah nimajo dovolj sredstev za pravilno delovanje institucij, so pa kot vodilo državam, da stremijo k cilju pravilnega izvrševanja sankcij po evropskih standardih. V diplomskem delu smo predstavili situacijo v posameznih evropskih zaporih in ugotovili, da je način izvrševanja kazenskih sankcij po Evropi zelo različen. Vsaka država ima dodelan svoj sistem, imajo pa veliko skupnih problemov, kot so prenatrpanost, probleme z drogami, korupcijo in premalo denarnih sredstev, namenjenih kazensko-pravnem sistemu. Skandinavske države se predstavljajo kot izjeme in služijo kot zgled vsem ostalim pri izvrševanju sistema kazenskih sankcij, z majhnim številom zaprtih in humanimi pogoji v zaporih. Situacija je v srednji in zahodni Evropi nedvomno boljša kot v vzhodni, kjer je vpliv starega sistema in totalitarnega režima še opazen. Države v zahodni Evropi so tudi finančno močnejše, kar pripomore k učinkovitejšemu sistemu izvrševanja kazni.
Keywords: policija, kaznovanje, kazenske sankcije, izvrševanje kazenskih sankcij, primeri, diplomske naloge
Published: 17.10.2016; Views: 845; Downloads: 143
.pdf Full text (606,53 KB)

9.
Pravosodni policisti o sodelovanju s policisti - študija primera
Jure Špitalar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pravosodni policisti na dnevni ravni sodelujejo s policisti. Sodelovanje poteka na več ravneh, kakor tudi v več pojavnih oblikah in tako obsega izmenjavo informacij, asistenco, razgovore z zaprtimi osebami, opravljanje določenih policijskih nalog znotraj zaporov ter izobraževanje in nudenje infrastrukture s strani policije. Pri sodelovanju obe strani nemalokrat naletita na težave, zato smo pri diplomski nalogi poskušali oceniti to sodelovanje, tako da smo naredili raziskavo s pomočjo anketiranja na vzorcu 79 pravosodnih policistov, postavili šest hipotez, ki smo jih analitično proučili, pridobljene rezultate pa med sabo primerjali in ugotavljali njihovo povezanost. S pridobljenimi rezultati smo poskušali spoznati, kakšno je stališče pravosodnih policistov o sodelovanju, identificirati probleme pri sodelovanju in končno najti tudi predloge za izboljšave. Pravosodni policisti so sicer generalno pozitivno ocenili sodelovanje s policisti, vendar kljub temu vidijo področja, kjer je možno sodelovanje s policijo izboljšati, predvsem v dodatnih skupnih usposabljanjih in vajah ter v spremembah nekaterih zakonskih določb, ki bi omogočile lažje in boljše sodelovanje. Sodelovanje med policisti in pravosodnimi policisti je torej ne samo nujno, temveč tudi neizbežno, zato je pomembno stremeti tako h krepitvi različnih možnosti za sodelovanje kot tudi k izboljšanju obstoječega sodelovanja, ki pa že zdaj ni slabo.
Keywords: kazenske sankcije, zapori, pazniki, pravosodni policisti, policija, policisti, sodelovanje, diplomske naloge
Published: 12.10.2016; Views: 848; Downloads: 84
.pdf Full text (602,30 KB)

10.
Sistem sankcij za kazenske delikte
Tina Matežič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Država zagotavlja varnost in nedotakljivost državljanov in varuje temeljne človekove pravice in dostojanstvo. Kadar je ogroženo človekovo življenje, zdravje, dostojanstvo, premoženje in druge človekove in družbene vrednote oziroma dobrine, je država kot »skrbnica« primorana določiti primerno sankcijo za kršitelje oz. storilce kaznivih ravnanj. Diplomsko delo podaja vpogled v sistem sankcij za kazenske delikte. Opisali smo značilnosti posameznih kategorij kaznivih ravnanj od disciplinskih prestopkov do kaznivih dejanj. Pri vsaki kategoriji je opredeljen način izrekanja kaznovalnih sankcij. Za kazniva dejanja so sankcije urejene v Kazenskem zakoniku, za prekrške v Zakonu o prekrških, za disciplinske prestopke pa v Zakonu o delovnih razmerjih, področnih zakonih, kolektivnih pogodbah ali avtonomnih predpisih organizacij. V začetnem delu diplomskega dela smo najprej definirali nekaj temeljnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje diplomskega dela. Kot temeljne pojme smo izbrali kaznovalno pravo, kazensko pravo, prekrškovno pravo, kaznivo ravnanje in kaznovalne sankcije. Posamezno vrsto kaznivega ravnanja smo najprej definirali ter navedli, katere sankcije se lahko izrečejo storilcem. V osrednjem delu diplomskega dela smo podrobneje prikazali sistem kazenskih in drugih vrst sankcij za kršitve pravnih pravil, ki jih pozna pravni red Republike Slovenije. Razčlenitev posameznih vrst sankcij smo nadgradili s prikazom načina njihovega izvrševanja in s kratko razpravo o kaznovalni politiki v Sloveniji. V zaključnem delu smo preverili postavljene hipoteze.
Keywords: kazensko pravo, prekrškovno pravo, kaznovanje, kazenske sankcije, kazniva dejanja, diplomske naloge
Published: 24.02.2016; Views: 864; Downloads: 100
.pdf Full text (546,73 KB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica