1. |
2. Pravna zaščita medicinskih sester/tehnikov zdravstvene nege na področju okužb povezanih z zdravstvomMajda Topler, 2017, master's thesis Abstract: Okužbe, povezane z zdravstvom so danes prepoznavne kot resen problem sodobne zdravstvene oskrbe. Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo pri svojem delu upoštevati vse ukrepe za preprečitev okužb, povezanih z zdravstvom. Poznati morajo pravno ureditev glede okužb, povezanih z zdravstvom, svojo odgovornost, in tudi svojo zaščito.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje pri medicinskih sestrah/tehnikih zdravstvene nege glede preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom, v eni od slovenskih bolnišnic, koliko poznajo pravno ureditev na tem področju, ali se zavedajo svoje odgovornosti in v kakšni meri poznajo varovalne ukrepe in postopke za svojo zaščito. Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Anketirali smo 81 zdravstvenih delavcev. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena deskriptivna statistika Hi-kvadrat in T-test.
V raziskavi smo potrdili hipoteze: Izvajalci zdravstvene nege slabo poznajo pravno ureditev, ki se nanaša na okužbe, povezane z zdravstvom. Zakon o nalezljivih boleznih, ki je temeljni pravni vir v Sloveniji za obvladovanje in preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, pozna le 12,3 % anketiranih (χ2=28,074, p=0,000). Dokaj dobro (59,3 %) poznajo program za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb v bolnišnici (χ2 =52,642, p=0,000). Medicinske sestre/tehniki zdravstvene nege slabo poznajo kazensko odgovornost, pozna jo samo 23,5 % (χ2=31,407, p=0,000). 87,6 % anketiranih zelo dobro pozna program ustanove, ki zagotavlja varnost in zdravje osebja na področju okužb, povezanih z zdravstvom (χ2=47,543, p=0,000).
V zadnjih letih smo dosegli pomembne premike pri zavedanju pomena okužb, povezanih z zdravstvom, še zlasti pomena higiene rok pri prenosu okužb. Medicinske sestre/tehniki zdravstvene nege slabo poznajo pravno ureditev glede okužb in tudi svojo odgovornost na tem področju. Da bomo okužbe obvladovali, oziroma jih zmanjšali na najnižjo možno stopnjo, bo potrebno vzdrževati stalen nadzor, dodatno pripraviti programe izobraževanja tako s področja zakonodaje, odgovornosti in vsebin programa za obvladovanja bolnišničnih okužb.
Keywords: okužbe, povezane z zdravstvom, zakonodaja na področju okužb, povezanih z zdravstvom, odgovornost medicinskih sester/tehnikov zdravstvene nege, kazenska odgovornost, odškodninska odgovornost.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 1936; Downloads: 264
 Full text (2,23 MB) |
3. Kazniva dejanja kibernetskega kriminala - značilnosti in posebnosti sodobnega kazenskega pravaMiha Šepec, 2015, doctoral dissertation Abstract: Računalniško-informacijski sistemi so popolnoma spremenili delovanje današnje družbe. Tako imenovana tehnološko-informacijska revolucija je drastično posegla v človeške odnose v družbi – predvsem na področje komunikacije in sporazumevanja med ljudmi. Računalniško-informacijski sistemi so se začeli uporabljati kot sredstva in pripomočki pri kaznivih dejanjih, obenem pa so se razvile tudi povsem nove pojavne oblike kibernetskih kaznivih dejanj.
Glede na hitri razvoj informacijske tehnologije in rigidnost tradicionalnega kazenskega prava nas v disertaciji zanima, ali lahko to še sledi spremembam informacijske tehnologije. V postavljeni tezi zagovarjamo, da mora biti kazensko pravo še vedno zmožno podrobno zajeti, opredeliti in sankcionirati kazniva dejanja kibernetskega kriminala kljub njihovemu hitremu razvoju in specifičnosti. Kazensko pravo bo to bistveno lažje doseglo preko posebnega dela – torej posamičnih kaznivih dejanj – kot pa s spremembami splošnega dela. Če želimo preveriti, ali postavljena teza drži, je treba temeljito preučiti vse poznane pojavne oblike kaznivih dejanj kibernetskega kriminala in v okviru vsakega sklopa analizirati posebnosti in dogmatične probleme, ki jih nove informacijske tehnologije prinašajo kazenskemu pravu.
V uvodnem poglavju posvetimo nekaj besed ciljem doktorske disertacije, temeljni tezi, predpostavkam in morebitnim omejitvam, predvidenim metodam raziskovanja in temeljnim pojmom. Nato na kratko nakažemo razvoj informacijske tehnologije, računalništva in kibernetskega kriminala, ki je v zadnjih tridesetih letih napredoval od najbolj preprostih do izredno kompleksnih kaznivih dejanj mednarodnih razsežnosti. Razvoj informacijske tehnologije nam prikaže, kako hitro se je ta razvila in v kako kratkem času so nastala specifična kazniva dejanja, danes poznana pod skupnim pojmom kibernetski kriminal. Sledi podrobna predstavitev Konvencije o kibernetski kriminaliteti in njenega Dodatnega protokola o obravnavi rasističnih in ksenofobičnih dejanj – temeljna mednarodno sprejeta dokumenta za potrebe uspešnega kazenskega pregona kibernetskega kriminala. Osrednji del disertacije predstavljajo sklopi kaznivih dejanj s predstavitvijo sodobnih trendov in pravnih problemov. Uvodno poglavje je namenjeno predstavitvi zavarovanih pravnih vrednot in dobrin ter dilemam protipravnosti kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, nato pa v naslednjih trinajstih poglavjih (Protipravni dostop, Protipravno prestrezanje, Motenje podatkov, Motenje sistemov, Zloraba naprav, Računalniško ponarejanje, Računalniška goljufija, Kazniva dejanja, povezana z otroško pornografijo, Kazniva dejanja, povezana s kršitvijo avtorske in sorodnih pravic, Razžalitev in kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, Grožnja preko informacijskega sistema, Zanikanje, hujše zmanjševanje pomena, odobravanje ali zagovarjanje genocida ali hudodelstev zoper človečnost, Razširjanje rasističnega in ksenofobičnega gradiva v informacijskih sistemih) obravnavamo temeljne pojavne oblike kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, njihove posebnosti in sodobne dileme, ki se pojavljajo v kazenskem pravu. Uporabljamo tudi mednarodnopravno primerjavo s tujimi tako anglo-ameriškimi kot kontinentalnimi kazenskimi zakonodajami. V zaključku povzamemo temeljne ugotovitve, rešitve in dileme, napovemo trende kazenskega prava v povezavi s kibernetskim kriminalom v prihodnosti, potrdimo temeljne dispozicije in sprejmemo osnovno tezo disertacije.
Keywords: Kibernetski kriminal, kazenska zakonodaja, kazensko pravo, kazniva dejanja, računalniški kriminal, kibernetska kriminaliteta, Konvencija o kibernetski kriminaliteti, kazenski zakonik KZ-1.
Published in DKUM: 02.12.2015; Views: 3733; Downloads: 1024
Full text (3,44 MB) |
4. Kazenski sodni procesi na Okrožnem sodišču v Mariboru v letih 1930-1941 - zgodovinski vidikiMarko Žuraj, 2012, doctoral dissertation Abstract: V disertaciji obravnavamo kazensko sodstvo na Slovenskem med letoma 1930–1941 (leto po uvedbi kraljeve diktature, ko je začela veljati nova kazenska zakonodaja, do druge svetovne vojne) na primeru arhivskega gradiva Okrožnega sodišča v Mariboru. To je bilo v pristojno za sojenje najtežjih zločinov na prvi stopnji.
Tedanji kazenski zakon je bil prelomnica, saj je vseboval novosti: razen (klasičnih) kazni še uvedbo varnostnih ukrepov, nove določbe glede kriminalitete mladostnikov, upoštevanje storilčeve osebnosti.
Kazenski zakon je v posebnem delu vseboval tudi določbe za sedemnajst skupin kaznivih dejanj, med katerimi so izstopala kazniva dejanja zoper državo in ustavno ureditev.
Kazniva dejanja so predvsem zapovedi in prepovedi, ki niso v skladu z običaji in moralno prakso in pravne kršitve proti oblasti. Pravne kršitve so večinoma dejanja, ki ogrožajo temeljne vrednote posameznika in temeljne družbene vrednote.
Kazensko pravo je bistvo prava zato je njegov pomen večji kot se domneva. Sodne obravnave z izjavami obdolžencev in prič odsevajo družbena razmerja. Pravo je namreč na določeni stopnji razvoja vedno del družbene organizacijske strukture. Kot tako je rezultat družbenih, kulturnih in ekonomskih vzrokov, ki jih hkrati soustvarja.
Keywords: Kraljevina Jugoslavija, kazenska zakonodaja, Slovenija, Okrožno sodišče Maribor, zgodovinska kriminologija, zgodovina 1930–1941
Published in DKUM: 17.04.2014; Views: 2854; Downloads: 358
Full text (2,77 MB) |
5. DOPUSTNOST IN DOKAZNA VREDNOST ELEKTRONSKIH DOKAZOV V PRIMERJALNI PERSPEKTIVIMia Jazbec, 2013, undergraduate thesis Abstract: Danes ljudje digitalne sledove in elektronske dokaze puščamo skoraj vsepovsod, ne da bi se tega zavedali. Puščamo jih pri opravljanju vsakdanjih opravil, kot je npr. brskanje po internetu, prebiranje elektronske pošte, plačevanje kupljenega blaga z bančnimi karticami, elektronsko bančništvo itd. V današnjem svetu hitrega razvoja sodobne tehnologije postaja elektronski dokaz vse pomembnejši in pogosto tudi edini dokaz za dokazovanje kriminalitete v zvezi z računalniki, ki z razvojem sodobne tehnologije vse bolj narašča.
Ker digitalne sledi in elektronski dokazi v svetu obstajajo v nam nerazumljivem računalniškem jeziku, jih je za to, da bi lahko postali dokazno sredstvo v sodnih postopkih, potrebno "prevesti" v razumljiv jezik. To pa je naloga digitalne forenzike, ki postaja vedno pomembnejše orodje pri odkrivanju in analiziranju kriminalitete v zvezi z računalniki.
Elektronski dokazi so sicer pravno izenačeni s klasičnimi dokazi, vendar imajo nekatere tehnične značilnosti, ki kljub pravnemu enačenju s klasičnimi dokazi zahtevajo drugačen pristop pri ocenjevanju in vrednotenju pravne dopustnosti in dokazne vrednosti. Da bi torej elektronski dokazi bili dopustni na sodišču, mora policija z njimi pri zbiranju, preiskovanju in analiziranju ravnati izredno pazljivo, sodišča pa morajo za pravilno oceno njihove dokazne vrednosti poznati temeljne postopke in pravila za pridobivanje teh dokazov.
Keywords: digitalna forenzika, elektronski dokazi, pravna dopustnost, dokazna vrednost, kazenska zakonodaja, kazensko procesno pravo
Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 2087; Downloads: 207
Full text (509,30 KB) |
6. |
7. GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA V PRAKSI USTAVNEGA IN VRHOVNEGA SODIŠČA RSMarinka Smeh, 2010, undergraduate thesis Abstract: Gospodarska kazniva dejanja pomenijo protipravno dejanje, ki ga zakon definira kot kaznivega zaradi njegove posredne ali neposredne nevarnosti za pravne vrednote in dobrine iz sfere gospodarstva, hkrati pa določa njegove znake in kazen zanj. Ločimo gospodarska kazniva dejanja v ožjem smislu oziroma čista gospodarska kazniva dejanja in gospodarska kazniva dejanja v širšem smislu. Ta delitev zajema kazniva dejanja zoper gospodarstvo, ki jih Kazenski zakonik navaja v 24. poglavju, pa tudi druga dejanja, kjer je napad v povezavi z gospodarstvom. V diplomskem delu so predstavljena zgolj gospodarska kazniva dejanja v ožjem smislu, tako s fenomenološkega vidika kot tudi preko sodnih odločb Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Orisane so razlike med sedanjo ureditvijo in ureditvijo po prej veljavnem Kazenskem zakoniku.
Kriminaliteta belega ovratnika je oblika kriminalitete, ki zajema kazniva dejanja, ki jih izvrši posameznik ali skupina pri opravljanju določenega poklica, upravljanja ali vodenja podjetja. Žrtve storilca kriminalitete belega ovratnika so vsi državljani, organizacija, ki storilce zaposluje ali pa konkurenčno podjetje.
Neuspešno nadzorovanje problematike ogroža gospodarsko stabilnost države, njene funkcije in negativno vpliva na demokratičnost v državi. Zato je pregon teh ravnanj ključen za uspešno delovanje celotnega sistema, to pa je odvisno od organov pregona, zakonodaje, pripravljenosti žrtve po naznanjanju in sodelovanju v procesu.
Kazensko pravo ne bi imelo smisla, če za vsako kaznivo dejanje ne bi bilo določene ustrezne sankcije, zato so v tem delu predstavljene sankcije, ki jih KZ-1 in Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja predvidevata za fizične in pravne osebe.
V diplomskem delu je prikazan tudi primerjalni vidik gospodarskih kaznivih dejanj, kakor jih ureja Kazneni zakon Republike Hrvaške, dodatno so primerjana v tretjem poglavju, kjer je govora o interpretaciji gospodarskih kaznivih dejanj s strani Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Vključene pa so tudi nekatere odločbe hrvaškega Vrhovnega sodišča.
Keywords: gospodarska kazniva dejanja, statistični podatki, preiskovanje gospodarskih kaznivih dejanj, odločbe Vrhovnega sodišča, odločbe Ustavnega sodišča, hrvaška kazenska zakonodaja
Published in DKUM: 02.09.2010; Views: 3099; Downloads: 486
Full text (2,89 MB) |
8. IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ, IZREČENIH PRAVNI OSEBIŠpela Lah, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava povezavo med gospodarskim kazenskim pravom in pravom izvrševanja kazenskih sankcij na splošno, predvsem pa na ravni pravnih virov (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Kazenski zakonik, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja itd.), torej zakonodaje, saj gre za dve področji, ki sta med seboj ločeni in hkrati tudi zelo povezani. Predstavlja osnovne pojme, kot so: pravna oseba, odgovornost pravne osebe za kazniva dejanja, kazenska sankcija itd., orisuje pa tudi sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe, pri nas.
Namen diplomskega dela je preučiti, kako sodišče postopa pri izrekanju kazenskih sankcij pravni osebi. Preko diplomskega dela želimo tudi ugotoviti, ali je v Sloveniji izvrševanje kazenskih sankcij, izrečenih pravnim osebam, dosledno izpeljano, kako se to odraža v praksi, ali je zakonodaja primerna in ali zadosti našim pričakovanjem.
Izvrševanje kazenskih sankcij je pomembno predvsem zaradi preprečevanja nedovoljenih dejanj, ki imajo za posledico takšno ali drugačno obliko kršitve zakona. Pomeni konkretno uresničitev abstraktno predpisane sankcije, ki jo sodišče izreče pravni osebi, kakor je določena v zakonu, kar posledično pomeni neposredno realizacijo nje same. Je v pristojnosti izvršilne veje oblasti, da pa se kazenska sankcija, izrečena pravni osebi, sploh lahko izvrši, mora najprej biti predpisana.
Diplomsko delo se osredotoča na sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe pri nas. Predstavi izvrševanje po posameznih kazenskih sankcijah v skladu s predpisano zakonodajo in opiše problematiko, ki se pri tem pojavlja.
Keywords: izvrševanje, kazenska sankcija, kaznivo dejanje, odgovornost, pravna oseba, gospodarsko kazensko pravo, kazensko pravo, zakonodaja.
Published in DKUM: 16.03.2010; Views: 3043; Downloads: 207
Full text (691,71 KB) |
