| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 41
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
2.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ, IZREČENIH PRAVNI OSEBI
Špela Lah, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava povezavo med gospodarskim kazenskim pravom in pravom izvrševanja kazenskih sankcij na splošno, predvsem pa na ravni pravnih virov (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Kazenski zakonik, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja itd.), torej zakonodaje, saj gre za dve področji, ki sta med seboj ločeni in hkrati tudi zelo povezani. Predstavlja osnovne pojme, kot so: pravna oseba, odgovornost pravne osebe za kazniva dejanja, kazenska sankcija itd., orisuje pa tudi sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe, pri nas. Namen diplomskega dela je preučiti, kako sodišče postopa pri izrekanju kazenskih sankcij pravni osebi. Preko diplomskega dela želimo tudi ugotoviti, ali je v Sloveniji izvrševanje kazenskih sankcij, izrečenih pravnim osebam, dosledno izpeljano, kako se to odraža v praksi, ali je zakonodaja primerna in ali zadosti našim pričakovanjem. Izvrševanje kazenskih sankcij je pomembno predvsem zaradi preprečevanja nedovoljenih dejanj, ki imajo za posledico takšno ali drugačno obliko kršitve zakona. Pomeni konkretno uresničitev abstraktno predpisane sankcije, ki jo sodišče izreče pravni osebi, kakor je določena v zakonu, kar posledično pomeni neposredno realizacijo nje same. Je v pristojnosti izvršilne veje oblasti, da pa se kazenska sankcija, izrečena pravni osebi, sploh lahko izvrši, mora najprej biti predpisana. Diplomsko delo se osredotoča na sistem izvrševanja kazenskih sankcij za pravne osebe pri nas. Predstavi izvrševanje po posameznih kazenskih sankcijah v skladu s predpisano zakonodajo in opiše problematiko, ki se pri tem pojavlja.
Keywords: izvrševanje, kazenska sankcija, kaznivo dejanje, odgovornost, pravna oseba, gospodarsko kazensko pravo, kazensko pravo, zakonodaja.
Published: 16.03.2010; Views: 2195; Downloads: 156
.pdf Full text (691,71 KB)

3.
SVOBODA IZRAŽANJA IN NJENE OMEJITVE
Sabina Francek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Od uzakonitve habeas corpus, t.j. prve kodifikacije človekovih pravic, do objave mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, je minilo več kot 300 let. V tem času sta se obseg in število človekovih pravic postopno povečevala, predvsem po zaslugi 'malega človeka', ki si je v revolucijah in vojnah ter v organiziranem delavskem gibanju z velikikmi žrtvami priboril te pravice. Od osebnostnih pravic, ki so bile prvič kodificirane v Bill of Rights ter do Deklaracije o pravicah človeka in državljana, ki je opredelila človekove pravice na fizično in moralno celovitos, je bil na področju človekovih pravic in svoboščin storjen velik napredek. Obodbje zadnjih petdeset let označuje na eni strani poudarjanje in mednarodno pravno varstvo človekoviih pravic, na drugi strani pa istočasno masovno kršenje in poseganje v temeljne pravice in svoboščine v mnogih državah. V Evropi je za varstvo človekovih pravic posebnega pomena Evropska konvencija o človekovih pravicah, katere namen je oblikovanje in uvajanje pooenotenega koncepta 'evropskih človekovih pravic'. 1. odstavek 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin ( Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij ) opredeljuje svobodo govora- določba zagotavlja vsakomur pravico, do svobode izražanja, mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej, brez vmešavanja javne oblasti. Na podlagi te določbe je Evropsko sodišče za človekove pravice izoblikovalo nekatera načela, ki poudarjajo, da predmet njenega varstva niso le mnenja, filozofske ideje ali različni načini izražanja političnih mnenj, temveč tudi dejstva, novice in ideje, ki so lahko za koga žaljive, celo šokantne in vznemirljive za državo ali določen del prebivalstva, ker je vloga tiska nezamenljiva pri informiranju javnosti o zadevah javnega pomena in da je prav zaradi varovanja medijske svobode dopustno celo žaljivo izražanje. Zato so tudi meje sprejemljive kritike širše, kadar gre za politične oz. javne osebnosti, kot to sicer velja za spoštovanje zasebnosti ostalih oseb. Takšno svobodo daje demokratični pluralizem, kajti demokracija je javnomnenjski proces, za katerega je značilen svoboden način razmišljanja, katerega idejni temelj je toleranca do nasprotnih stališč in mnenj. Svoboda izražanja misli je torej nesporno temeljni pogoj za svobodo duha in zato tudi medijsko svobodo. Spoštovati dostojanstvo osebe pa je dolžnost, ki jo ima človek do sebe kot moralnega bitja. Spoštovanje človeškosti lahko zahteva od vsakega drugega človeka, vendar človek ni dolžan spoštovati le samega sebe, ampak ima to dolžnost tudi do drugih ljudi. Ker pravo ne more v celoti zagotoviti miru in sožitja med ljudmi, se na številnih področjih pojavlja potreba po moralni varnosti, ki odseva v visoki humanizirani kulturi, prežeti z etičnimi merili vsakega posameznika in družbe kot celote. Zagotavljanje moralne varnosti pa pomeni tudi bistveno višjo stopnjo varnosti človeka, kot mu jo zagotavlja pravo. V diplomski nalogi sem tako zajela zgodovino razvoja človekovih pravic s poudarkom na medijski svobodi in svobodi izražanja ter novinarski etiki Zajela sem veljavno zakonodajo s tega področja ter se v osrednjem delu naloge bolj podrobno posvetila kaznivim dejanjem zoper čast in dobro ime. Ta so taksativno našteta v 18. poglavju Kazenskega zakonika. Nalogo sem zaključila s sodnim varstvom časti in dobrega imena ter potekom kazenskega postopka. Osvetlila sem težave s katerimi se soočajo sodišča pri obravnavi teh kaznivih dejanj ter v kolikšno pomoč jim je tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.
Keywords: Ključne besede: človekove pravice, svoboda govora, mediji, izražanje, omejitve, novinarska etika, čast, dobro ime, kazenska odgovornost, sodno varstvo
Published: 25.05.2010; Views: 4894; Downloads: 846
.pdf Full text (414,45 KB)

4.
5.
6.
POSTOPEK PRED STALNIM MEDNARODNIM KAZENSKIM SODIŠČEM
Mateja Novak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava postopek pred Stalnim mednarodnim kazenskim sodiščem (v nadaljevanju Mednarodno kazensko sodišče, MKS). Mednarodno kazensko sodišče, ki je bilo ustanovljeno na podlagi Rimskega statuta, pogodbe, ki je bila sprejeta 17. julija 1998 v Rimu na diplomatski konferenci, je kot prvo stalno mednarodno kazensko sodišče pristojno za vodenje preiskav in sodnih postopkov zoper posameznike, osumljene najresnejših mednarodnih zločinov, kot so genocid, hudodelstva proti človeštvu, vojna hudodelstva in hudodelstvo agresije. V skladu z obravnavano tematiko je tako predstavljena pristojnost, sestava in delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča. Podrobneje so prikazane posamezne faze postopka pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, kazenske sankcije, izvrševanje kazenskih sankcij, sodelovanje držav z Mednarodnim kazenskim sodiščem in njihova vloga pri izvrševanju kazenskih sankcij sodišča ter pravna sredstva, ki so strankam na voljo v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Keywords: Mednarodno kazensko sodišče, Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, Pravila o postopku in dokazih, mednarodno kazensko pravo, osebna kazenska odgovornost, pristojnost, komplementarnost, sprožitveni mehanizmi, notitia criminis, proprio motu.
Published: 29.09.2010; Views: 2743; Downloads: 649
.pdf Full text (998,16 KB)

7.
8.
Vprašanje krivde, odgovornosti in sankcioniranja mladoletnikov v kazenskem pravu : diplomsko delo
Anita Jevšek, 2012, bachelor thesis/paper

Abstract: Kaznivo dejanje, krivda in kazenska sankcija, so osrednji pojmi kazenskega prava, ki smo jih skozi zakonske določbe opredelili v diplomski nalogi, ter se dotaknili sprememb, ki so pri njihovem pojmovanju nastale v primerjavi KZ-KZ-1. Predstavili smo pojem mladoletniškega prestopništva, dejavnike, ki vplivajo na njegov razvoj, ter položaj in pravice mladoletnika v kazenskem pravu. Opredelili smo vrste kazenskih sankcij in pogoje, pod katerimi se le-te izrekajo mladoletnikom, na koncu pa predstavili pojav mladoletniškega prestopništva na področju Novega mesta, v obdobju 2005-2010. V povzetkih intervjujev s kriminalistko Kriminalistične policije, z okrožnim tožilcem Okrožnega tožilstva, s sodnico Okrožnega sodišča in strokovno delavko Centra za socialno delo predstavljamo delo in najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo pri obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj ter želje po spremembah. Ugotovili smo, da na področju Novega mesta mladoletniki izvršujejo predvsem premoženjska kazniva dejanja, da so v porastu nasilna kazniva dejanja, da se tožilci Okrožnega tožilstva za uporabo Instituta odloženega pregona in poravnavanja ne odločajo pogosto, da so najpogosteje izrečeni vzgojni ukrepi, ki jih je sodišče izreklo mladoletnikom, nadzor centra za socialno delo in ukor, pomanjkanje programov, ki bi se jih mladoletniki lahko udeležili, pa je glavna težava svetovalnih delavcev Centra za socialno delo Novo mesto. Z nalogo smo potrdili, da obravnava mladoletnikov v kazenskem postopku, ob siceršnjih novostih, ki jih je prinesel KZ-1, še naprej ohranja tiste bistvene lastnosti, ki s poudarkom na varstvu pravic otrok in mladoletnikov zagotavljajo, da kazenskopravni sistem države k vprašanjem krivde, odgovornosti in sankcioniranja mladoletnikov pristopa s kar največjo možno mero previdnosti, upoštevaje njihov osebni razvoj in socialni položaj v družbi.
Keywords: kazniva dejanja, prekrški, kazenska odgovornost, krivda, mladoletniki, mladoletniško prestopništvo, kazenske sankcije, diplomske naloge
Published: 28.03.2012; Views: 2974; Downloads: 639
.pdf Full text (1,05 MB)

9.
Pojav deviantnega vedenja pri osebah z motnjami avtističnega spektra
Ajša Zdovc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: O pojavu avtizma se v zadnjih dvajsetih letih govori veliko več, kot se je govorilo nekoč. Gre za pervazivne razvojne motnje, ki človeka prizadenejo že v zgodnjem otroštvu in se pojavljajo skozi njegovo celotno življenje. Ljudje, ki jih prizadenejo spektroavtistične motnje, imajo težave v komunikaciji, socialnih interakcijah, živijo v določeni rutini ter kažejo pretirane interese za določeno stvar. Veliko je bilo ugibanj, kaj sploh je razlog za pojav avtizma in kje so vzroki zanj. Nekateri znanstveniki so slednje iskali v genetiki, okolju, prehrani in tudi cepivih, vendar vse do danes natančni vzroki še niso znani. Zaradi vseh značilnosti, ki jih imajo ljudje z motnjami avtističnega spektra, se pogosto zgodi, da se takšni posamezniki znajdejo v kazenskem postopku, bodisi kot žrtve, priče ali osumljenci. Pogosto se posamezniki z avtizmom ne zavedajo, da je njihovo vedenje v družbi nesprejemljivo in je lahko celo kaznivo. V primeru kaznivega dejanja se morajo v primer vključiti organi kazenskega pregona. Zanje je bistvenega pomena prepoznava in primeren odziv, saj je z avtisti zaradi njihovih značilnosti potrebno ravnati drugače. Tudi v primeru zaslišanja se je avtistični osebi potrebno prilagajati in se držati določenih nasvetov, kako zaslišanje voditi. V samem kazenskem postopku, v katerega so vpletene osebe z motnjami avtističnega spektra, lahko pride do kršenja Miranda pravic. To se lahko zgodi zaradi posameznikovega nerazumevanja teh pravic. Za boljšo osveščenost organov kazenskega pregona o avtizmu je potrebno dodatno izobraževanje in usposabljanje, ki ga v nekaterih državah širom sveta že izvajajo.
Keywords: avtizem, duševne motnje, deviantno vedenje, kazniva dejanja, kazensko pravo, kazenska odgovornost, diplomske naloge
Published: 21.08.2015; Views: 900; Downloads: 180
.pdf Full text (487,24 KB)

10.
Policisti kot storilci prekrškov in kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mitja Pelcl, 2012, undergraduate thesis

Abstract: S kriminaliteto se vsakodnevno srečujemo v vseh državah sveta. Poleg splošne, gospodarske in organizirane kriminalitete je še posebej potrebno izpostaviti in opozoriti na kriminaliteto modrih ovratnikov. Gre namreč za nezakonita ravnanja policistov, ki v bistvu sploh niso redka. Tukaj mislimo predvsem na prekrške, čeprav ne izostajajo tudi (hujša) kazniva dejanja, ki pa se vendarle dogajajo v nekoliko manjši meri. Znano je torej, da policija po eni strani predstavlja zakon, po drugi strani pa ga tudi krši. Poleg policijskega nasilja, korupcije itd. štejemo tudi nezakonita ravnanja policistov med deviantne ali odklonske pojave. Dejavniki oziroma vzroki, ki vplivajo na tovrstno odklonsko vedenje ali reagiranje policistov, so različni in jih ne gre poenostavljati. Med njimi je vsekakor tudi stres, kajti služba policista zna biti dandanes zahtevnejša, kot se to morda zdi na prvi pogled: tukaj so prisotni pritiski nadrejenih; venomer so na očeh javnosti, ki pričakuje policista in njegovo vedenje v brezhibni luči; zakonodaja se pogosto spreminja itd. Prav tako je potrebno poudariti, da se v izrednih okoliščinah, v krizni situaciji, ko ni veliko časa za preudaren razmislek, lahko zgodi, da vede ali nevede ravna policist nezakonito, čeprav tega ni nameraval. Dejstvo je, da so tudi policisti samo ljudje in da je v prihodnosti vendarle zastonj pričakovati, da se ne bi možje v modrem nikoli več znašli na drugi strani zakona. Kljub temu si policija mora prizadevati, da do takšnih neodgovornih ravnanj, ki lahko nosijo daljnosežne posledice, sploh ne bi prišlo. Ne samo, da nezakonita ravnanja policistov mečejo slabo luč na policijo, ampak obenem vzbujajo dvom v pravno državo in slabšajo odnos ter zaupanje s strani državljanov. Da bi bilo takšnih ravnanj policistov čim manj, je potrebna že ustrezna kadrovska politika, ki nepristransko in brez izjem skozi več različnih sit sprejema le najboljše kandidate, katere je nato treba tudi na primeren način usposobiti in izobraziti. Če pa se vendarle dogodi, da policist ravna v nasprotju z zakonom, je zelo pomembno, da takšno dejanje ne ostane prikrito, neraziskano in nekaznovano. K temu pa lahko pripomoremo tudi državljani z dobrim poznavanjem in zavedanjem svojih pravic.
Keywords: policija, policisti, storilci, prekrški, kazniva dejanja, kazenska odgovornost, notranje preiskave, pregon uradnih oseb, človekove pravice, diplomske naloge
Published: 18.12.2012; Views: 1744; Downloads: 307
.pdf Full text (3,09 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica