| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Keywords: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Published: 18.03.2021; Views: 125; Downloads: 28
.pdf Full text (5,98 MB)

2.
Zagotavljanje kakovosti in varnosti pacienta z omejenimi kadrovskimi in materialnimi resursi v bolnišničnem okolju
Anita Vogrinčič Černezel, 2018, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Pomanjkanje ustreznih kadrovskih normativov v zdravstveni negi je pereč problem, ki je v slovenskem prostoru prisoten že nekaj časa. Svetovna gospodarska kriza pa je razmera še zaostrila. Posledica je bilo sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je posegel tudi na področje zaposlovanja v zdravstvu in zdravstveni negi. Zdravstvena nega je s tem bila postavljena pred velik izziv. Na eni strani so posamezni zavodi začeli uvajati sistem vodenja kakovosti in varnosti, na drugi strani pa so se soočali s pomanjkanjem ustreznega kadra. Namen: V magistrskem delu smo skušali prikazati ali je sploh možno in na kakšen način je možno zagotoviti kakovostno in varno obravnavo pacientov ob pomanjkanju kadrovskih in materialnih virov. Teoretični del magistrskega dela kratko povzema načine doseganja kakovosti in varnosti, v empiričnem delu pa skušamo ugotoviti, kako zdravstveni delavci vidijo pomanjkanje kadra in materiala potrebnega za delo, obenem pa želimo ugotoviti ali sistem vodenja kakovosti dejansko omogoča kakovostno in varno obravnavo uporabnikov zdravstvenih storitev. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitatvno raziskovalno metodo. Anketni vprašalnik smo razdelili na več vsebinskih sklopov. S pomočjo Likertkve lestvice smo preverili stopnjo strinjanja respondetov s posameznimi trditvami. Podatke smo obdelali z opisnimi in inferenčnimi statističnimi metodami, uporabili smo osnovne opisne statistike. Na posamezne oddelke v Splošni bolnišnici Murska Sobota, smo razdelili anketne vprašalnike med zaposlene v zdravstveni negi. Razdeljenih je bilo 150 vprašalnikov, od tega jih je bilo izpolnjenih in vrnjenih 125. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni poznajo sistem vodenja kakovosti v bolnišnici, tako, da smo prvo hipotezo lahko potrdili. Respondenti niso enotni v mnenju, da imajo na razpolago vse potrebne pripomočke za izvajanje kakovostne in varne zdravstvene nege, zato druge hipoteze v celoti ne moremo potrditi. Diskusija: Iz rezultatov raziskave sledi, da je sistem vodenja kakovosti v bolnišnici zastavljen tako, da zaposleni dobijo informacije potrebne za kakovostno in varno obravnavo pacientov, vendar pa bo potrebno z dodatnimi ukrepi doseči, da bodo zaposleni izvajali zdravstveno nego s sodobnimi materiali, ki bodo stalno na razpolago.
Keywords: Kakovost, varnost, standardi zdravstvene nege, kategorizacija, dokumentacija, klinične poti, kazalci kakovosti, sodobni materiali, kader
Published: 13.07.2018; Views: 804; Downloads: 221
.pdf Full text (1,45 MB)

3.
VLOGA KOMPETENC VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK PRI IZVAJANJU GIBALNIH DEJAVNOSTI
Deborah Davidovski, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo najprej osvetlili pojem kakovosti v vrtcu, podrobneje smo predstavili razloge za namen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ter razčlenili ravni ter področja kakovosti. Dotaknili smo se tudi nekaterih kazalcev kakovosti za izvajanje gibalnih dejavnosti ter podrobneje opredelili pojem kompetenc, ki smo jih v nadaljevanju razvrstili po ravneh. Teoretični del zaključujemo z oblikami nadaljnjega izobraževanja v smeri razvijanja kompetenc za delo s predšolskimi otroki. V empiričnem delu smo se osredotočili na specifične kompetence za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu. Namen raziskave je bil ugotoviti nivo trenutne in željene usposobljenosti ter raziskati morebitni obstoj razlik med ocenami gibalno specifičnih kompetenc z vidika pomembnosti, trenutne usposobljenosti in željene usposobljenosti. Razlike z vidika trenutne in željene usposobljenosti za področje gibanja smo preverjali glede na dolžino delovne dobe, strokovni naziv, delovno mesto, starostno skupino otrok ter izobrazbo. Rezultati kažejo, da so strokovni delavci različno usposobljeni za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje dela na gibalnem področju ter da si želijo dvigniti nivo znanj. Ugotovili smo tudi, da se mlajši delavci s krajšo delovno dobo ter nazivom mentor počutijo bolj kompetentni, prav tako tisti vzgojitelji, ki prihajajo iz kombiniranih skupin. Pri ugotavljanju razlik glede na strokovno izobrazbo pa se je izkazalo, da z vidika trenutne usposobljenosti za gibalne dejavnosti ni razlik med strokovnimi delavci različne strokovne izobrazbe.
Keywords: predšolska vzgoja, kakovost, kazalci kakovosti, gibanje, specifične kompetence
Published: 08.10.2015; Views: 1177; Downloads: 175
.pdf Full text (1,71 MB)

4.
KAZALCI KAKOVOSTI V VRTCU
Barbara Petek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so zajeta spoznanja o pomenu zagotavljanja kakovosti in ugotavljanja kazalcev kakovosti v vrtcu. Teoretični del diplomskega dela zajema opredelitve pojma kakovosti v vrtcu. Slednjega ne gre ugotavljati brez poznavanja kazalcev kakovosti v vrtcu, ki so podrobneje opisani v poglavju o ravneh kakovosti v vrtcu. Opredelili smo strukturno, procesno in posredno raven kakovosti v vrtcu ter njihove kazalce. Pregledali smo tudi strokovno literaturo in zakonodajo na področju vzgoje in izobraževanja, ki se prav tako na več mestih dotika kazalcev kakovosti v vrtcu. Empirični del diplomskega dela zajema analizo strukturnih kazalcev kakovosti, podatki pa so prikazani tudi tabelarično. Pridobili smo jih iz raziskave, ki smo jo izvedli v vrtcih po Sloveniji. Naš namen je bil raziskati strukturne kazalce kakovosti, ki se v vrtcih pojavljajo, prav zaradi možnosti objektivnega merjenja, česar pri ostalih kazalcih na posredni in procesni ravni ni mogoče zagotoviti. Preverjali smo obstoj razlik glede na okolje, v katerem se vrtec nahaja in glede na velikost vrtca po številu otrok. Večjih razlik v obeh primerih nismo zaznali. Končne ugotovitve so podane v sklepnih mislih, v katerih na splošno zaključujemo s pozitivnim mnenjem o kakovosti na strukturni ravni v slovenskih vrtcih.
Keywords: kakovost v vrtcu, kazalci kakovosti, strukturni kazalci kakovosti, procesna raven, posredna raven, strukturna raven
Published: 18.12.2012; Views: 5853; Downloads: 1262
.pdf Full text (1,70 MB)

5.
HIBRIDNI KAZALCI KAKOVOSTI ELEKTRIČNE ENERGIJE V ELEKTROENERGETSKEM DISTRIBUCIJSKEM SISTEMU
Zvonko Toroš, 2009, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava nov način spremljanja kakovosti električne energije z vpeljavo hibridnega kazalca kakovosti električne energije. Uvedene so bile spremenljivke za stopnjo pokablitve, stopnjo vzankanja in odzivnega časa za popravilo okvare. Na podlagi teh spremenljivk sta bili določeni dve kriterijski funkciji: za hibridni kazalec kakovost Q in za pripadajoča vlaganja C. Z dvokriterijsko optimizacijo je bil opravljen izračun optimalnih vlaganj za izbrano želeno ali določeno kakovost. Na osnovi izdelanega modela je bil obravnavan primer realnega omrežja. Obdelana sta dva v praksi preizkušena primera za dvig spodnje mejne vrednosti kakovosti električne energije: zaščita vodov za primer pretrga vodnika, ko je okvarni tok manjši od toka delovanja klasične zaščite, in primer stalnega nadzora nad stanjem upora za omejevanje toka zemeljskega kratkega stika v srednjenapetostnem omrežju. V sklopu optimizacije parametra stanja stikalnih aparatov s pomočjo diferenčne evolucije je prikazan primer uporabe novega, sodobnega načina vzdrževanja stikalnih aparatov s pomočjo kriterija za ocenjevanje stanja in pomembnosti stikalnih aparatov. Uvedene so bile nove metode za vrednotenje parametrov stanja in pomembnosti z uporabo ekonomskega kriterija minimalnih stroškov kot omejitev parametra stanja.
Keywords: kazalci kakovosti, elektroenergetski distribucijski sistem, optimizacija, diferenčna evolucija, vzdrževanje, stikalni aparati.
Published: 02.09.2009; Views: 2684; Downloads: 322
.pdf Full text (2,81 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica