| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Kinetika esterifikacije miristinske kisline z uporabo kovinskega katalizatorja
Rolando Krivec, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati, karakterizirati in uporabiti trdni kovinski kislinski katalizator. Učinkovitost sintetiziranega katalizatorja smo preverjali na modelni reakciji esterifikacije maščobne kisline. Sintetiziran kovinsko kislinski katalizator smo dodali k mešanici miristinske kisline in metanola, kjer kot produkt nastane metilmiristat. Reakcije smo jo izvajali v šaržnem reaktorju pri različnih temperaturah, θ = (50, 55, 60 in 64,5) °C, ter pri različnih količinah dodanega katalizatorja, m = (0,125; 0,1; 0,075 in 0,05) g. Reakcije smo izvajali 5 h, vmes smo v časovnih intervalih jemali vzorce. Vzorce smo nato razredčili do ustrezne koncentracije in jih analizirali s pomočjo plinske kromatografije. Iz dobljenih kromatogramov smo s pomočjo predhodno skonstuirane umeritvene krivulje izračunali koncentracijo metilmiristata. Na podlagi dobljenih eksperimentalnih podatkov smo določili kinetiko reakcije esterifikacije miristinske kisline, katalizirane s sintetiziranim kovinsko kislinskim katalizatorjem. Uporabili smo Langmuir-Hinshelwood-Hougen-Watson-ov kinetični model. Za izračun kinetičnih parametrov, vključno s konstanto proizvodnosti, smo uporabili računalniški program Scientist. Katalizator smo karakterizirali z adsorpcijo-desorpcijo dušika (BET), Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FT-IR), dinamično svetlobno sipanje (DLS), diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC) in termogravimetrično analizo (TGA). Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da z višanjem temperature in mase dodanega katalizatorja,koncentracija nastalega metilmiristata in s tem tudi presnova reakcije naraščata. Rezultati kemijskih analiz so pokazali, da sintetiziran katalizator Fe-SBA-15 vsebuje funkcionalne skupine Si-O-Si in -SO3H, je brez prisotnih primesi in v njem najdemo sledove vezane vode. Volumen por je 0,878 cm3 g-1, velikost por 6,25 nm in BET površina 61,3 m2 g-1.
Keywords: Fe-SBA-15, esterifikacija, kovinski katalizator, miristinska kislina, metanol, kinetični model
Published: 01.06.2021; Views: 85; Downloads: 21
.pdf Full text (2,44 MB)

2.
Numerična analiza toka izpušnih plinov in termične obremenitve izpušnega kolektorja
Rok Peklar, 2020, master's thesis

Abstract: Z rastočo tematiko okoljevarstvenih težav je avtomobilska industrija primorana implementirati številne ukrepe, kot so znižati potrošnjo goriva, zmanjšati neželene izpuste in celo hrup vozila. Računska dinamika tekočin je nedvomno velika gonilna sila pri razvoju tehnoloških inovacij, saj nam da vpogled v fenomene, katerih obravnava z eksperimentalnimi metodami ni mogoča, ali pa je preprosto predraga. V primerjavi z drugimi vejami industrije, je avtomobilska industrija ena izmed prvih, ki so računsko dinamiko tekočin pričele vključevati pri razvoju komponent. Magistrska naloga prestavlja numerično analizo termične obremenitve izpušnega sistema. Proces je deljen na dva dela: analizo toka izpušnih plinov in termično analizo strukture izpušnega sistema. Za vse simulacije uporabimo programski paket za računsko dinamiko tekočin z metodo končnih volumnov AVL FIRE™. Rezultati simulacij so bili primerjani z meritvami obstoječega izpušnega sistema.
Keywords: Računska dinamika tekočin, metoda končnih volumnov, izpušni sistem, katalizator, prenos toplote, termična analiza, AVL FIRE
Published: 16.12.2020; Views: 177; Downloads: 29
.pdf Full text (5,03 MB)

3.
Sinteza in karakterizacija mezoporoznih kislinskih katalizatorjev
Saša Stanković, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V okviru diplomske naloge smo v prvi fazi raziskav po modificirani metodi sintetizirali mezoporozni kislinski katalizator. Prvotno je bila načrtovana podrobna karakterizacija sintetiziranega katalizatorja po različnih metodah, kar zaradi epidemioloških razmer in časovnih omejitev ni bilo možno izvesti. Katalizator smo sintetizirali na osnovi cetil trimetil amonijevega bromida (CTAB), natrijevega hidroksida, tetraetil ortosilikata (TEOS), (3-trimetoksi)-1-propanetiola (MPTMS) in vode. Učinkovitost njegovega delovanja smo preverili z reakcijo esterifikacije miristinske kisline z etanolom, ki smo jo izvajali v šaržnem reaktorju. Nastali produkt smo analizirali na plinskem kromatografu s plamenskim ionizacijskim detektorjem (GC-FID). Z namenom izračuna presnove miristinske kisline v metil miristat smo pripravili umeritveno krivuljo. Določili smo 53,3 % presnovo reakcije. Področje karakterizacije katalizatorjev smo raziskali s podrobnim pregledom literature in teoretične ugotovitve vključili v poglavje »Materiali in metode dela«.
Keywords: kislinski katalizator, mezoporozni katalizator, karakterizacija, sinteza, esterifikacija
Published: 08.10.2020; Views: 122; Downloads: 35
.pdf Full text (1,82 MB)

4.
Katalitična piroliza polimernih odpadkov
Laura Berglez, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisana katalitična piroliza in njena primerjava med različnimi vzorci odpadne plastike. Pirolizo smo izvedli na nizko gostotnem polietilenu (LDPE), visoko gostotnem polietilenu (HDPE), polipropilenu (PP) in polistirenu (PS). Kot katalizator smo uporabili zeolit ZAP-USY. Naredili smo celotno primerjavo rezultatov, določili IR spektre tekočega produkta, naredili primerjavo kurilne vrednosti z dizelskim gorivom in izračunali energetsko razmerje celotnega procesa pirolize. Ugotovili smo, da največ olja dobimo pri pirolizi HDPE s katalizatorjem in pri PP, ko v reakcijsko komoro nismo dodali katalizatorja. Pri upoštevanju vseh izmerjenih parametrov in meritev, je za pirolizo najboljše uporabiti plastiko tipa HDPE.
Keywords: katalitična piroliza, odpadni polimeri, katalizator, sintetična goriva, IR spektri
Published: 15.09.2020; Views: 96; Downloads: 32
.pdf Full text (2,64 MB)

5.
Vpliv katalizatorja MnTACN na učinkovitost procesa UV/H2O2 pri razgradnji barvila Reactive Blue 4
Lea Jančič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Ena izmed značilnosti tekstilnih odpadnih vod je tudi obarvanost, ki predstavlja izzive ne samo iz estetskega vidika, ampak so takšne odpadne vode tudi potencialno toksične zaradi vsebnosti različnih kemikalij uporabljenih med procesi plemenitenja. Razbarvanje tekstilnih odpadnih vod lahko dosežemo z različnimi kemijskimi postopki čiščenja. V diplomskem delu smo za namene razbarvanja uporabili napredni oksidacijski postopek H2O2/UV. Kot modelno onesnaževalo smo uporabili barvilo Reactive Blue 4. Preučevali smo vpliv katalizatorja MnTACN (1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) na uspešnost razbarvanja s H2O2/UV postopkom. Toksičnost smo spremljali z bakterijami Vibrio fischeri. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da se ob dodanem katalizatorju, ne glede na začetno koncentracijo barvila, poveča učinkovitost razbarvanja predvsem v prvih petih minutah obdelave. Prav tako pri testiranih reakcijskih pogojih nismo zaznali povečane toksičnosti raztopin kot posledica dodanega katalizatorja.
Keywords: obarvanost, napredni oksidacijski postopki, katalizator, toksičnost
Published: 14.09.2018; Views: 689; Downloads: 60
.pdf Full text (1,20 MB)

6.
Fizikalne lastnosti intermetalne katalizatorske spojine ZnPd
Arbresha Hölbl, 2017, master's thesis

Abstract: Kataliza se uporablja v znanosti in tehnologiji za spreminjanje poteka kemijskih reakcij preko znižanja aktivacijske energije, ki je potrebna za reakcijo. Najpreprostejši katalizator dobimo, če vzamemo kovinski element brez podlage. Slabost take izbire je zelo omejeno število elementov, ki so katalitsko aktivni za dano kemijsko reakcijo. Alternativni materiali za heterogeno katalizo so strukturno urejene intermetalne spojine. Gre za spojine iz dveh ali več kovinskih elementov, ki se nahajajo levo ali v okolici Zintlove črte v periodnem sistemu elementov. Njihova struktura je popolnoma ali delno urejena in se razlikuje od strukture elementov, ki tvorijo spojino. Stabilnost intermetalnih spojin med kemijsko reakcijo je povezana z njihovo elektronsko in geometrijsko strukturo. Prednost uporabe intermetalnih spojin za katalizo je možnost izbire elektronske in geometrijske strukture. Intermetalne spojine lahko razpadejo pred ali med katalizo, tako da iz njih nastane katalizator z veliko aktivno površino. Intermetalne spojine lahko nastanejo tudi med kemijsko reakcijo pri reakciji med aktivno kovino in podlago ali med različnimi materiali s podlago. V izogib tem težavam je bil nedavno sprejet pristop, da se kot stabilne katalizatorje brez podlage uporablja intermetalne spojine z urejeno kristalno strukturo. V Magistrskem delu smo opravili karakterizacijo vzorca ZnPd s pomočjo mikroskopije SEM, ki je bila izvedena na Kemijskem institutu v Ljubljani. Ostale meritve so bile izvedene na Institutu »Jožef Stefan« v Ljubljani. Z napravo PPMS (angl. Physical Property Measurement System) proizvajalca Quantum Design smo izmerili fizikalne lastnosti ZnPd. Pri določanju magnetnega stanja vzorca pa smo uporabili magnetometer MPMS (angl. Magnetic Property Measurement System) XL-5 proizvajalca Quantum Design. V Magistrskem delu smo prav tako dopolnili nedavne študije fizikalnih lastnostih intermetalnih katalizatorjev GaPd in InPd.
Keywords: kataliza, katalizator, kompleksne kovinske spojine, intermetalne spojine, paladij, specifična toplota, električna upornost, magnetizacija, magnetna susceptibilnost
Published: 21.12.2017; Views: 749; Downloads: 73
.pdf Full text (2,35 MB)

7.
UPORABA TRDNEGA KISLINSKEGA KATALIZATORJA PRI REAKCIJI ESTERIFIKACIJE BENZOJSKE KISLINE
Anže Belovič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali možnosti zamenjave tekočega s trdnim kislinskim katalizatorjem pri reakciji esterifikacije benzojske kisline z metanolom. Uporabljali smo dve vrsti trdnega katalizatorja, pri prvem smo na silikagel adsorbirali metan sulfonsko kislino, pri drugem smo metan sulfonsko kislino kovalentno vezali s 3-(trimetoksisilil)-1-propantiolom. Z adsorbiranim katalizatorjem smo dobili zelo nizke presnove, zato smo ta del eksperimentov kmalu opustili in se osredotočili na silaniziran katalizator. Reakcijo smo izvajali v dveh različnih šaržnih reaktorjih in sicer v enem smo mešanje izvajali s stresalnikom, v drugem z magnetnim mešalom. Trdni silaniziran katalizator smo uporabili večkrat zaporedoma in ugotavljali spreminjanje presnove reakcije. Reakcije smo izvajali pri različnih temperaturah. Na osnovi izmerjenih koncentracij smo izračunali konstante reakcijske hitrosti, aktivacijsko energijo in predeksponentni faktor izbrane reakcije esterifikacije.
Keywords: trdni kislinski katalizator, esterifikacija, benzojska kislina, metanol
Published: 22.10.2015; Views: 1103; Downloads: 101
.pdf Full text (1,17 MB)

8.
DOLOČANJE CELOTNEGA IN RAZTOPLJENEGA ORGANSKEGA OGLJIKA V BAZENSKIH VODAH
Tina Hohler, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je določitev celotnega ali raztopljenega organskega ogljika v bazenskih vodah. Gre za širitev matrice, saj so z enako metodo, na enak način ter na enakih aparatih, merili TOC že za ostale vrste vod (pitne vode, površinske vode, podzemne vode, odpadne vode, izlužke, mineralne vode). Analizna metoda je obsegala optimizacijo metode, pripravo umeritvene premice, ugotavljanje stabilnosti sistema, ugotavljanje pravilnosti linearnega modela umeritvene premice, koeficienta kvalitete, ponovljivost in obnovljivost v bazenskih vodah, pri čemer smo dobili podatke za celoten validacijski postopek. Vsebnosti organskega ogljika v bazenskih vodah smo statistično ovrednotili glede na zahteve validacijskega postopka. Rezultati ponovljivosti in obnovljivosti so na štirih različnih koncentracijskih nivojih sprejemljivi in so znotraj predpisanega kriterija (20%). Metodo smo preizkusili tudi z analizami in primerjavami certificiranih referenčnih materialov in v različnih medlaboratorijskih primerjavah, kjer je bilo odstopanje naših meritev v povprečju 4%. Potrdili smo, da izbrana analizna metoda izpolnjuje predpisane pogoje ter zagotavlja pravilnost in zanesljivost rezultatov.
Keywords: TOC, bazenske vode, detektor NDIR, validacija analizne metode, oksidacijski katalizator, oksidacija
Published: 28.10.2011; Views: 2133; Downloads: 291
.pdf Full text (11,00 MB)

9.
VPLIV VRSTE KATALIZATORJA NA HITROST REAKCIJE V REAKTORJU Z NASUTJEM
Roman Kranvogl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Hidroliza saharoze je reakcija, ki lahko poteka s kemijskim ali encimskim katalizatorjem. Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo to reakcijo izvajali v kemijskem in biološkem reaktorju z nasutjem. Namen dela v prvi fazi je bil ugotoviti, s katerim katalizatorjem, kemijskim ali encimskim, dosežemo najvišjo presnovo reakcije hidrolize saharoze. Za načrtovanje reaktorjev je potrebno poznati vpliv procesnih spremenljivk na potek reakcije. Zato smo izbrano reakcijo izvajali pri različnih temperaturah, volumskih pretokih reaktanta in pri različnih začetnih koncentracijah encima. Uporabili smo laboratorijski reaktor z nasutjem. Pri delu smo dali večji poudarek biološkemu reaktorju. Uporabili smo encim invertazo in študirali reakcijo hidrolize saharoze. Osrednji cilj drugega dela raziskav je bila določitev osnovnih kinetičnih parametrov encimske reakcije, kot so aktivacijska energija, predeksponentni faktor, Michaelis—Menten-ova konstanta itd. Pri izvajanju reakcije v kemijskem reaktorju smo uporabili katalizator Amberlite IR—120, s povprečno zrnavostjo delcev, d = 533 µm. V tem primeru smo reakcijo izvajali pri različnih temperaturah. Na osnovi eksperimentalnih meritev v kemijskem reaktorju smo določali le presnovo reakcije, saj so bile kinetične študije izvedene že predhodno. Z meritvami v biološkem reaktorju smo dokazali, da izbrana encimska reakcija dobro sledi Michaelis—Menten-ovi kinetiki. Določili smo vrednost aktivacijske energije, Ea = (17,9 — 20) kJ/mol in Michaelis—Menten-ove konstante, KM = (27,2 — 28,5) mmol/L. Obe vrednosti kažeta dobro ujemanje z literaturnimi. Primerjava kemijskega in biokemijskega reaktorja pokaže, da je presnova pri uporabi encimskega katalizatorja mnogo višja, kar za 20 %, gledano pri srednji koncentraciji encima. Kljub temu, da je encimski katalizator dražji in da je potreben daljši čas za vzpostavitev stacionarnega stanja, bi se odločili za uporabo biokemijskega reaktorja, saj so obratovalne temperature pri encimskem katalizatorju bistveno nižje kot pri kemijskem katalizatorju.
Keywords: hidroliza saharoze, invertaza, katalizator, aktivacijska energija, reaktor z nasutjem.
Published: 20.07.2010; Views: 2901; Downloads: 336
.pdf Full text (1,74 MB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA OBRATOVANJA KEMIJSKEGA IN ENCIMSKEGA REAKTORJA Z NASUTJEM
Tadej Lešer, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Za uspešno načrtovanje reaktorjev je potrebno poznati enačbo proizvodnosti želene reakcije, kot tudi odvisnost različnih spremenljivk na njeno obnašanje. Študije kinetike reakcij izvajamo v laboratororijskem merilu, katerih rezultate kasneje uporabimo pri dimenzioniranju reaktorja, kot tudi povečavo (scale—up) na večje sisteme. Velikokrat obstaja več reaktorskih sistemov za dosego enakega produkta, zato hočemo izmed njih najti tistega, ki nam daje najboljše rezultate oz. največjo proizvodnost. Da pa lahko ugotovimo, kateri izmed njih je najboljši, naredimo med njimi primerjavo t.i. primerjalno analizo. V okviru diplomskega dela smo študirali reakcijo hidrolize saharoze v kemijskem in biokemijskem reaktorju z nasutjem. Pri kemijskem reaktorju smo uporabili dve velikosti delcev katalizatorja, ki sta znašali, d = 860 µm in d = 303 µm. Osrednji cilj je bil določitev primernejšega sistema za omenjeno reakcijo, kot tudi opredelitev ustreznih kinetičnih parametrov, kot so aktivacijska energija, red reakcije, faktor učunkovitosti, itd. ter na koncu zapisati ustrezno enačbo proizvodnosti. To smo dosegli s preučevanjem poteka reakcije pri različnih pogojih obratovanja, tako, da smo spreminjali obratovalno temperaturo ter napajalni volumski pretok skozi reaktor. Ugotovili smo, da je reakcija hidrolize saharoze preko kemijskega katalizatorja, reakcija prvega reda, ki ima dokaj visoko aktivacijsko energijo (Ea = (67—74) kJ/mol). Proizvodnost reakcije je odvisna od velikosti delcev katalizatorja in je pri manjših delcih večja, kar smo dokazali tudi s izračunom faktorja učinkovitosti. Biokemijski katalizator je pokazal dobro ujemanje z Michaelis—Mentenovo kinetiko, medtem ko sta znašali vrednosti aktivacijske energije, Ea = 19,5 kJ/mol in Michaelis—Mentenove konstante KM = 2,1 mmol/L. V primerjavi med kemijskim in biokemijskim reaktorjem smo ugotovili, da ima kemijski katalizator z velikostjo delcev, d = 303 µm najboljše stopnje presnov, medtem ko je presnova encima, pri njegovi optimalni temperaturi ( = 55 °C) in najboljšem uporabljenem pretoku (qv = 6 mL/min), za 25 % manjša. Kemijski katalizator ima tudi stalilnejše obratovanje, nižjo ceno na uporabljeno enoto ter daljšo življensko dobo. Zato smo za dano reakcijo predlagali uporabo kemijskega katalizatorja.
Keywords: reaktor z nasutjem, saharoza, enačba proizvodnosti, katalizator, kinetika reakcije
Published: 22.12.2009; Views: 2528; Downloads: 176
.pdf Full text (793,92 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica