1. Krčenje morskih travnikov v slovenskem morju zaradi vpliva podnebnih sprememb in drugih posrednih dejavnikovLovrenc Lipej, Borut Mavrič, Domen Trkov, Martina Orlando-Bonaca, Danijel Ivajnšič, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V zadnjih desetletjih smo priča postopnemu izginjanju morskih travnikov na globalnem nivoju, pri čemer naj bi se njihova površina skrčila za tretjino. Tudi v slovenskem delu Jadrana prihaja do krčenja morskih travnikov, glavne vzroke za to moramo pripisati dejavnikom, kot so plovne poti in pristaniške dejavnosti, poglabljanje morskega dna, komercialne in rekreacijske dejavnosti, kot sta ribolov in privezovanje, odtekanje vode z urbanih in kmetijskih območij, v zadnjem času tudi vse intenzivnejše podnebne spremembe in kisanje oceanov. V pričujoči publikaciji predstavljamo rezultate kartiranja morskih travnikov v Krajinskem parku Strunjan, kjer je bilo v zadnjih letih, zlasti od leta 2018, opaženo obsežno upadanje. Ob tem razpravljamo o dejavnikih, ki vplivajo na razširjenost in regresijo morskih travnikov. Uporaba digitalnih ortofoto posnetkov in satelitskih podob (daljinsko zaznavanje) sta se izkazali za obetavni metodi, ki sta omogočili ugotavljanje prostorskih sprememb v času. Na predelih notranjega dela Strunjanskega zaliva so se travniki kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) skrčili za več kot 80 % površine iz leta 2017. Upoštevaje pokrovnost morskih travnikov v celotnem slovenskem morju se je ta v letih od 2017 do 2018 zmanjšala za približno dobro petino.
Keywords: morski travniki, izginjanje, kartiranje, podnebne spremembe
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 129; Downloads: 20
 Full text (14,58 MB)
This document has many files! More... |
2. |
3. Uporaba programa ArcGIS pri analizi kaznivih dejanj tatvin motornih vozil v obdobju 2008-2012 v LjubljaniEva Meglič, Katja Eman, 2015, original scientific article Abstract: Namen:
Tatvine motornih vozil so vsakodnevni problem, še posebej v večjih mestih. Z analizo tatvin smo želeli predstaviti uporabno vrednost kartiranja za analitike tako na področju iskanja vzorcev in določanja lokacij kot tudi napovedovanja dogodkov. Prav tako smo želeli predstaviti uporabnost programa ArcGIS za analizo kaznivih dejanj.
Metodologija:
Analizo problematike kaznivih dejanj tatvin motornih vozil smo naredili s kartiranjem, pri čemer smo si pomagali s programom ArcGIS. To nam je omogočilo vizualizacijo podatkov iz policijske baze o geolokacijah kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji. Pri analiziranju smo se omejili na območje Mestne občine Ljubljana v obdobju 2008−2012.
Ugotovitve:
Ugotovili smo, da se povečan problem tatvin motornih vozil dogaja predvsem na območjih, ki so od samega centra mesta Ljubljane nekoliko oddaljeni, vendar še vedno znotraj mestne obvoznice. Problem predstavljajo predvsem nezavarovana parkirišča, v bližini bivalnih objektov in predvsem v nočnem času.
Omejitve raziskave
Glavno omejitev predstavlja vprašljiva doslednost pri beleženju podrobnosti obravnavanih kaznivih dejanj. Pri podatkih, ki so nam bili na voljo, smo imeli ure, ki naj bi predstavljale čas storitve kaznivih dejanj, vendar smo ugotovili, da gre pravzaprav za čas naznanitve policiji. Policisti sicer beležijo tudi čas, kdaj je bilo ukradeno motorno vozilo nazadnje videno, vendar tega podatka nismo imeli na voljo. Zanimivo bi si bilo namreč pogledati časovno razliko med zadnjič videnim motornim vozilom in naznanitvijo tatvine vozila policiji.
Praktična uporabnost:
Praktično uporabnost predstavljajo predvsem predlogi za zmanjševanje tatvin motornih vozil, ki smo jih podali glede na rezultate opravljenih analiz.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Menimo, da uporaba programa ArcGIS v študijske namene še ni tako razvita, kot bi morda lahko bila, zato smo želeli predstaviti uporabnost pri vizualizaciji in obdelavi podatkov, ki so nam na voljo.
Keywords: geografski informacijski sistemi, kartiranje kriminalitete, tatvine motornih vozil, Ljubljana
Published in DKUM: 16.04.2020; Views: 1012; Downloads: 63
Full text (786,66 KB)
This document has many files! More... |
4. Razvoj mobilne aplikacije za objavljanje lokacije odpadkov : diplomsko deloMark Žohar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Negativen vpliv človeka na okolje postaja vedno večji globalni problem. V okviru te diplomske naloge smo zato razvili mobilno aplikacijo, ki uporabniku s pomočjo zemljevida olajša iskanje in kartiranje območij s smetmi. Poleg določanja položaja nelegalnega smetišča lahko uporabnik zabeleži tudi lastna opažanja in označi območje kot počiščeno. Aplikacija samodejno vodi statistiko dnevnih in tedenskih doprinosov posameznikov ter lestvico najbolj dejavnih uporabnikov. Aplikacija uporablja trinivojsko arhitekturo, ki je sestavljena iz aplikacijskega, strežniškega in podatkovnega nivoja. Slednjega sestavljajo realno-časovna podatkovna baza, shramba in sistem avtorizacije ter avtentifikacije. V realno-časovni podatkovni bazi se shranjujejo podatki o območjih smeti in o uporabnikih. V shrambi fotografije območij smeti sistem avtentifikacije skrbi za uporabnike. Do podatkov dostopamo preko aplikacijskih vmesnikov. Uporabnikova seja se vodi na mobilni napravi. Aplikacijo in njeno obnašanje smo preizkusili na več mobilnih napravah. Uspešno je prestala tudi testiranje stabilnosti.
Keywords: mobilna aplikacija, kartiranje, računalništvo v oblaku
Published in DKUM: 11.11.2019; Views: 971; Downloads: 124
Full text (1,07 MB) |
5. Analiza izbranih oblik kriminalitete na območju PU Murska Sobota med leti 2008 in 2015 z uporabo metode kartiranja kriminalitete : magistrsko deloDominik Felkar, 2018, master's thesis Abstract: Cilj magistrske naloge je bil prostorsko analizirati izbrane oblike kriminalitete na območju PU Murska Sobota med leti 2008 in 2015 ter jih s pomočjo geografskega informacijskega sistema prikazati na kartah. S statistično metodo smo podatke uredili v tabelah in jih prikazali na grafih. V nalogi smo želeli ugotoviti, kako je naraščal oziroma padal trend kaznivih dejanj in kje so bila posamezna kriminalna žarišča. Podatke za raziskavo smo pridobili iz uradnih policijskih statistik in geografskega informacijskega sistema.
Jedro magistrske naloge predstavljajo analize izbrane kriminalitete v Pomurju med leti 2008 in 2015. Pregledali in predstavili smo nekatere oblike premoženjske kriminalitete, kriminaliteto zoper javni red in mir, kriminaliteto povezano z uživanjem in proizvodnjo drog ter nasilje v družini. Ugotovili smo, da je najpogostejša zaznana oblika kriminalitete na območju PU Murska Sobota premoženjska kriminaliteta, ki ji sledi kriminaliteta povezano z drogo in družinsko nasilje. S pomočjo kart smo ugotovili tudi kriminalna žarišča, ki so v Murski Soboti, Lendavi, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Radencih. Podrobneje smo prikazali razporeditev kaznivih dejanj za Mursko Soboto, kjer smo ugotovili, da je najbolj izpostavljen sam center mesta. Izpostavljena krizna žarišča v Pomurju so tudi največja izobraževalna in delovna središča. Na teh področjih je treba okrepiti prisotnost policistov in redarstva, dodatna razsvetljava na izpostavljenih mestih (parki, okolica šol, igrišča, parkirišča) in dodatna ozaveščanja šibkih z možnostjo preventivnih ukrepov zoper kriminaliteto. Pomurje se ubada tudi z veliko stopnjo brezposelnosti, zato smo poskušali povezati ta vpliv na stopnjo zabeležene kriminalitete, ki smo ga v večini preučevane kriminalitete morali zavrniti.
Keywords: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, kartiranje, geografski informacijski sistemi, GIS, magistrska dela
Published in DKUM: 13.04.2018; Views: 1439; Downloads: 201
Full text (2,19 MB) |
6. Droni, kamere in programska oprema za potrebe kartiranjaJernej Lončarič, 2017, diploma project paper Abstract: Ta projektna naloga podaja osnovne informacije o uporabi dronov za potrebe kartiranja. Vsebuje aktualno zakonodajo na področju kartiranja, opis vrst dronov, kamer ter programske opreme. Vsebuje tudi praktični primer, kjer smo za potrebe projektne naloge opravili nekaj ur na terenu ter primer zaključili še s končnim izdelkom iz programske opreme. Preverili smo tudi aktualne cene geodetskih storitev z droni ter jih primerjali z geodetskimi storitvami snemanja z letalom.
Keywords: gradbeništvo, geodezija, kartiranje, droni
Published in DKUM: 28.09.2017; Views: 1520; Downloads: 167
Full text (4,98 MB) |
7. Analiza kaznivih dejanj na Policijski postaji Ljubljana Šiška med letom 2008 in 2013 : diplomsko delo univerzitetnega študijaAleš Česenj, 2016, undergraduate thesis Abstract: Kazniva dejanja so pogost pojav velik problem v družbi. Storilci se zaradi različnih vzrokov oziroma nagibov odločajo za kršitev družbenih norm in s tem storitev kaznivega dejanja. Ljubljana je glavno in hkrati največje mesto v Sloveniji v njen obrobni del pa spada tudi območje Policijske postaje Ljubljana Šiška, kjer je zaradi večje gostote oziroma pretočnosti ljudi več priložnosti storilce kaznivih dejanj.
S pomočjo podatkov pridobljenih od Policijske uprave Ljubljana in Statističnega urada Republike Slovenije smo analizirali kazniva dejanja na območju Policijske postaje Ljubljana Šiška v časovnem obdobju od leta 2008 do leta 2013. Analizo smo opravili tako, da smo najprej analizirali posamezna leta, ki smo jih nato primerjali med seboj. Na podlagi analize smo ugotovili, da največji delež storjenih kaznivih dejanj na območju Policijske postaje Ljubljana Šiška v časovnem obdobju od leta 2008 do leta 2013 predstavljajo kazniva dejanja s področja premoženjske kriminalitete.
V nadaljevanju smo z uporabo programa ArcGIS opravili analizo kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete na območju Policijske postaje Ljubljana Šiška v časovnem obdobju od leta 2008 do leta 2013, ki nam je pomagala odgovoriti na postavljene teze. Pri analizi smo proučevali tako časovne, kot prostorske značilnosti premoženjske kriminalitete.
Ugotovili smo, da se kazniva dejanja s področja premoženjske kriminalitete dogajajo predvsem na območju blokovskih naselij in v bližini nakupovalnih centrov, največ na Celovški cesti in Vodnikovi cesti. Največ premoženjske kriminalitete je bilo storjene v mesecu in najbolj popularen dan za storilce premoženjske kriminalitete je bil torek in petek. Pri časovni analizi smo prišli do ugotovitev, da smo kot žrtve premoženjske kriminalitete najbolj ogroženi v jutranjem času od 6h do 9h, ko gredo ljudje v službo in zelo malo od 3h do 6h, ko ljudje spimo.
Glede na ugotovljeno predlagamo, da se več pozornosti posveča zavarovanju osebnih predmetov tako, da jih poskušamo imeti vseskozi na vidnem mestu in, da se čim bolj pogosto poslužujemo zaklepanja prostorov.
Keywords: kriminaliteta, kartiranje, geografski informacijski sistemi, GIS, statistični pregledi, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.12.2016; Views: 1581; Downloads: 124
Full text (1,60 MB) |
8. Premoženjska kazniva dejanja na bencinskih servisih v Sloveniji : magistrsko deloSara Korpič, 2016, master's thesis Abstract: K premoženjskim deliktom sodijo različna protipravna prisvajanja tujih stvari, ki prinašajo storilcem premoženjsko korist, oškodovancem pa premoženjsko škodo in le izjemoma niso motivirana s pridobitvijo premoženjske koristi.
Maloprodajne trgovine na bencinskih servisih ponujajo urejeno zunanjost, možnost hitrih nakupov, ustrežljive in prijazne prodajalce, raznoliko izbiro prodajnega blaga ter razne ugodnosti pri nakupih, od kartic in točk ugodnosti, do popustov in dodatnih ugodnih storitev. Vse te ugodnosti postavljajo prodajalne v tveganje, da bodo žrtve raznih premoženjskih kaznivih dejanj, od tatvin in goljufij pa vse do ropov in vlomov. Varnostnih tveganj se nikoli ne da v celoti odpraviti, lahko jih poskušamo le omiliti in nadzorovati, poleg tega tveganja niso nikoli povsem stalna, ampak se spreminjajo pod vplivom različnih notranjih in zunanjih dejavnikov. So torej sestavni del poslovnih tveganj trgovine kot ene izmed gospodarskih dejavnosti.
Zaradi tega je analiza kriminalitete po našem mnenju zelo pomemben dejavnik, ki pripomore policiji, da se lahko uspešno odziva na vse izzive, ki jih predstavlja ta proučevani problem. Kot cilj raziskave smo želeli ugotoviti, katere oblike premoženjske kriminalitete na bencinskih servisih v Sloveniji so najpogostejše, kateri dnevi v tednu, ure v dnevu ter regije in mesta v Sloveniji so problematične ter na podlagi vseh ugotovitev pripraviti predloge za boljšo preventivo. S pomočjo orodja ArcGIS smo lokacije kaznivih dejanj vnesli na zemljevide in analiza je izpostavila problematičnost največjih slovenskih občin (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Domžale) in skoraj ponavljajoči se vzorec kriminalitete v obdobju 2008-2013 glede na vrsto premoženjskega kaznivega dejanja.
Keywords: kazniva dejanja, kriminaliteta, premoženjska kriminaliteta, tatvine, ropi, goljufije, storilci, bencinski servisi, varovanje, preprečevanje, kartiranje kriminalitete, magistrska dela
Published in DKUM: 13.05.2016; Views: 2602; Downloads: 242
Full text (1,60 MB) |
9. Vegetation of the Stjuža coastal lagoon in Strunjan landscape park (Slovenia) : a draft history, mapping and nature-conservancy evaluationNina Šajna, Mitja Kaligarič, 2005, original scientific article Abstract: A draft history of the artificial Stjuža coastal lagoon was reconstructed on the basis of old maps (1804 and 1873); and compared with the present-day situation using GIS. The current data were simplified to obtain comparable caregories (landscape units) with old maps. The following major landscape units were distinguished: lagoon, salt marshes, mainland, brackish rivers and estuaries, ditches and canals, salt-pans, embankment, villages and roads. On current map, a total of 47 habitat types according to PHYSIS typology occurring in 206 polygons, which cover an area of 41.6 ha, were identified and described. Habitats with greater nature-conservancy value cover 26.7 ha of the total research area and constitute 40% of the polygons described. 55.6% of these belong to halophilous scrubs - Sarcocornetea fruticosi (= Arthrocnemetea fruticosi) - and 25.9% to annual salt pioneer sward communities, dominated by Salicornia europaea. Mediterranean salt swamps (Juncion maritimi) are present to a small extent only. It could be concluded that the artificial Stjuža lagoon, constructed for fish farming purposes, developed in habitat diverse coastal wetland area after partial abandonment.
Keywords: botanika, vegetacija, biogeografija, obalna laguna, habitatni tipi, kartiranje, obmorska mokrišča, Slovenija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1787; Downloads: 62
 Link to full text |
10. |
