| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
Solubility of carnosic acid and carnosol from rosemary extract in supercritical $CO_2$
Klavdija Rižnar, Štefan Čelan, Mojca Škerget, Željko Knez, 2008, original scientific article

Abstract: Rosemary leaves extract are known to have significant antioxidant properties and are widely used in foods and nutritional supplements. Compounds responsible for these antioxidant properties are mainly the phenolic diterpenes. The major phenolic diterpenes are carnosic acid and carnosol. Much interest has been focused on the isolation of carnosic acid, due to its wide spectrum of actions and beneficial effects on human health. In this work a natural rosemary extract, containing 73.9% carnosic acid and 14.7% carnosol, was investigated regarding the solubility of carnosic acid and carnosol in supercritical $CO_2$. The solubility measurements, using a static-analytic method, were performed at temperatures 40, 60 and 80 °C and at pressures ranging from 98 to 402 bar. The Chrastil model was used to correlate the obtained experimental solubility data.
Keywords: rožmarin, karnozolna kislina, topnost, karnozol, topnost
Published: 11.08.2015; Views: 1140; Downloads: 67
.pdf Full text (113,86 KB)
This document has many files! More...

4.
Vpliv rožmarina na kvaliteto rožmarinovih ekstraktov in njihovih formulacij
Mateja Marinič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Rožmarin (Rosmarinus officinalis L.), sredozemska aromatična rastlina iz družine ustnatic (Lamiaceae), je pomemben vir naravnih antioksidantov. Najpogosteje zastopane antioksidativne spojine v izvlečkih rožmarina so fenolne spojine, med katere sodita tudi karnozolna kislina in karnozol. V okviru diplomske naloge smo želeli ugotoviti, kako vpliva rožmarin na kvaliteto rožmarinovih ekstraktov. Izvedli smo konvencionalno ekstrakcijo z etanolom in regeneriranim acetonom ter ekstrakcijo s superkritičnim CO2. Z metodo HPLC smo v ekstraktih določili vsebnost karnozola in karnozolne kisline. Maksimalen izkoristek ekstrakcije (11,73 %) smo zaznali pri dvostopenjski ekstrakciji rožmarina E0819 (3,26 % KK), kjer je prva stopnja trajala 3 ure in druga 2 uri, pri temperaturi 50 °C in uporabi 97,15 vol. % regeneriranega acetona v razmerju 1:4 (glede na zatehto rožmarina) v prvi stopnji ter 1:3 v drugi. Najvišji delež karnozolne kisline (31,61 %) smo določili v ekstraktu rožmarina M9418 z deležem karnozolne kisline v surovini 4,29 %, katerega ekstrakcija je prav tako potekala v dveh stopnjah, pri temperaturi 30 °C z 97,15 vol. % regeneriranim acetonom v razmerju 1:5 v prvi stopnji in 1:4 v drugi. Pri ekstrakciji rožmarina označenega kot organska surovina (T1419) smo dobili najvišji izkoristek (11,87 %) pri triurni enostopenjski ekstrakciji z 90 vol. % etanolom v razmerju 1:7 pri temperaturi 60 °C. Najvišji delež (11,80 %) karnozolne kisline v ekstraktih organske surovine smo določili pri enostopenjski ekstrakciji, ki je potekala pri sobni temperaturi 3 ure z 90 vol. % etanolom v razmerju 1:7.
Keywords: rožmarin, karnozol, karnozolna kislina, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2
Published: 11.09.2019; Views: 233; Downloads: 0
.pdf Full text (2,82 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica