| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Varstvo upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo s poudarkom na institutu kapitalskega posojila : magistrsko delo
Anamarie Potrč, 2023, master's thesis

Abstract: Temeljna obravnava zaključnega dela je predstavitev instituta kapitalskega posojila, namenjenega varstvu interesov upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbeniki so pri izbiri načinov financiranja družbe načeloma prosti vse dokler družba ne zaide v finančno krizo, saj je nevarnost preračunljivih dejanj družbenikov ravno takrat najvišja. V kolikor družbeniki sprejmejo odločitev, da družbo sanirajo, tega ne smejo narediti na škodo upnikov. Odsotnost norminiranja instituta kapitalskega posojila bi v postopkih zaradi insolventnosti zmanjševala možnosti upnikov pri doseganju ustreznega poplačila terjatev, saj bi slednje konkurirale s terjatvami družbenikov iz naslova zagotovljenega posojila. Družbeniki bi se v času finančne krize družbe s financiranjem na dolžniški podlagi, v obliki posojil, namreč želeli izogniti tveganjem, ki bi jih za uspešno sanacijo družbe kot dobri gospodarstveniki morali prevzeti z zagotovitvijo lastnega kapitala. Zaradi priviligiranega položaja družbenikov v družbi in možnosti zlorabe notranjih informacij, se morajo interesi upnikov dodatno varovati, kar naj bi zagotavljala zakonska ureditev kapitalskega posojila in zavarovanja, določena v 498. in 499. členu ZGD-1. V skladu s slovensko sodno prakso se posojila družbenikov, zagotovljena v času finančne krize družbe, v postopkih zaradi insolventnosti prekvalificirajo v lastni kapital. Kljub temu, da je slovenski zakonodajalec institut kapitalskega posojila prevzel iz starejše nemške ureditve, pa njegovim kasnejšim spremembam in dopolnitvam ni sledil. V zaključnem delu bodo zato poudarjene določene kritike in dileme povezane z aktualno, vendar nekoliko zastarelo slovensko zakonsko ureditvijo. Slednja namreč ne omogoča zadostnega pravnega varstva v zvezi s konkretizacijo časovnega trenutka uporabe režima kapitalskega posojila. Za popolno ugotovitev ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize družbe, je potrebna zahtevna in draga ex post facto analiza s strani izvedencev finančno-ekonomske ali druge ustrezne stroke, kar le podaljšuje že tako dolge postopke zaradi insolventnosti. Družbeniki se kot člani personalne strukture družbe prvi seznanijo s slabim finančnim položajem družbe. V njihovem interesu je zato tudi vračilo posojila pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, kjer tvegajo njegovo prekvalifikacijo v lastni kapital. Tem primerom so tudi v slovenski zakonodaji namenjeni določeni zahtevki, s katerimi lahko družba uveljavlja nadomestitev že vrnjenega posojila pod določenimi predpostavkami. Analiza se bo osredotočila na ureditev in učinkovitost najpomembnejših zahtevkov. Pri tem, po analogiji z odločitvami starejše nemške sodne prakse, pridejo v poštev tudi pravila o ohranjanju osnovnega kapitala, na podlagi katerih se družbi priznava korporacijski vračilni zahtevek. Pri razumevanju instituta kapitalskega posojila moramo izhajati iz pravil korporacijskega in insolvenčnega prava, s poudarkom na določenih poslovnofinančnih kategorijah. Pomanjkljivosti ureditve instituta kapitalskega posojila, prikazane skozi analizo zaključnega dela, se lahko odpravijo le z ustrezno spremembo aktualne zakonodaje, ki naj sledi nemški pravni ureditvi. Slednja namreč vse zahtevke iz naslova posojila družbenikov v postopkih zaradi insolventnosti obravnava kot podrejene, ne glede na to, ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize ali ne. Poleg osrednje obravnave instituta kapitalskega posojila bo zaključno delo analiziralo tudi druge institute, ki so v vlogi (ne)posrednega varstva interesov upnikov, vse od ustanovitve d.o.o. pa do njenega prenehanja. Zaradi pomena obsega lastnega kapitala, ki vpliva na kapitalsko ustreznost družbe in preprečuje nastop finančne krize, pa bodo podrobneje predstavljeni določeni viri lastne
Keywords: lastni kapital, dolžniški kapital, kapitalska ustreznost družbe, pravna narava kapitalskega posojila, finančna kriza družbe, kreditna sposobnost družbe, izpodbojni zahtevek, korporacijska kondikcija.
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 240; Downloads: 46
.pdf Full text (1,60 MB)
This document has many files! More...

2.
Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Larisa Ferletič, 2018, master's thesis

Abstract: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Keywords: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Published in DKUM: 14.06.2018; Views: 1474; Downloads: 531
.pdf Full text (1,79 MB)

3.
Analiza vpliva družbe za upravljanje terjatev bank na slovenski bančni sistem
Jaka Marolt, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Ključna vsebina diplomskega seminarja je analiza vpliva DUTB na slovenski bančni sistem v obdobju 20082015. Poleg opisa zakonske podlage DUTB je v ospredju raziskava vpliva DUTB na izbrane dejavnike stabilnosti bančnega sistema; likvidnost, solventnost, finančna uspešnost in donosnost. Analiza je bila izvedena na podlagi podatkov Banke Slovenije in strokovnih člankov ter zajema naslednje kazalnike: kazalnika likvidnosti I. in II. razreda, kazalnik kapitalske ustreznosti, kazalnik neto obrestne marže ter kazalnika donosnosti kapitala in sredstev. Pri likvidnosti smo opazili padanje obeh kazalnikov, vendar je likvidnost II. razreda bolj strmo padala do leta 2013, ko pa sta se oba kazalnika povrnila na zadovoljive ravni. Neto obrestna marža je na začetku opazovanega obdobja precej stagnirala, vendar je tudi ona s koncem leta 2011 začela padati ter se je povrnila blizu predkrizne ravni z letom 2014. Pri kapitalski ustreznosti smo ugotovili predvsem počasno odzivnost lastnikov bank do potrebe po zvišanju le-te. Donosnost bank je postala negativna z letom 2010 in svojo najnižjo točko dosegla leta 2013. Z letom 2015 sta oba kazalnika donosnosti spet postala pozitivna. Vsi kazalniki imajo skupno lastnost; doživeli so močan trend pozitivne rasti v letih 2013, 2014 in 2015. Pri rasti vsakega smo ugotovili povezavo z ustanovitvijo DUTB. Glede na opravljeno raziskavo je ugotovitev tega diplomskega seminarja, da je DUTB pozitivno vplivala na slovenski bančni sistem.
Keywords: DUTB, slaba banka, bančni sistem, likvidnost, kapitalska ustreznost, donosnost
Published in DKUM: 06.11.2017; Views: 1407; Downloads: 108
.pdf Full text (905,41 KB)

4.
Konverzija dolga v kapital (debt to equity) kot uspešen ukrepfinančnega prestrukturiranja prezadolženih gospodarskih družb v okviru postopka prisilne poravnave
Vesna Draškovič, 2017, master's thesis

Abstract: Poslovanje družbe oziroma podjetja je podvrženo raznovrstnim izzivom. Kadar so izzivi oziroma težave tako veliki, da sta ogrožena poslovanje in posledično obstoj družbe, pa je treba izbrati sistematični pristop k njihovemu reševanju. Ta proces imenujemo restrukturiranje. Gre za nabor ukrepov, ki bodo omogočili, da bo družba spet normalno poslovala in da se bodo odstranili vzroki, ki so povzročili insolventnost družbe. Družba mora za normalno poslovanje in razvoj generirati zadostna likvidna sredstva že iz rednega poslovanja, ki morajo zadostovati za poplačilo vseh obveznosti ob njihovi zapadlosti. Družba mora ustvarjati pozitiven denarni tok. Prav tako mora nenehno skrbeti za kapitalsko ustreznost. Ob navedenem pa mora biti nenehno pozorna na zadolženost, saj praviloma težave v poslovanju in negativen rezultat spremljajo prezadolžene družbe. Finančna analiza poslovanja je nujna za pregledno in v prihodnost usmerjeno poslovanje. Finančne kazalnike je treba spremljati in jih primerjati z zastavljenimi, saj lahko le tako dovolj zgodaj ugotovimo odstopanja in ustrezno ukrepamo. Pogosto uporabljeni so kazalniki uspešnosti poslovanja, kazalniki ugotavljanja finančne varnosti in kazalniki zadolženosti. Kadar s finančno analizo ugotovimo, da stanje precej odstopa od načrtovanega, moramo začeti z analizo stanja in pripravo ukrepov za restrukturiranje poslovanja. Družba v težavah mora nemudoma začeti tako s finančnim kot poslovnim procesom restrukturiranja. Finančni proces zajema predvsem ureditev odnosov s finančnimi upniki (predvsem bankami). Čeprav sta oba procesa prepletena, pa mora družba v okviru poslovnega restrukturiranja dogovoriti odnose z dobavitelji (običajno takšna družba podaljšuje plačilne roke), prevetriti odnose s kupci, izvesti kadrovsko optimizacijo, pripraviti seznam poslovno nepotrebnega premoženja in ga začeti čim prej prodajati ipd. Navedeno pomeni, da mora znati odkriti vzroke neuspešnega poslovanja in začeti z drugačnim poslovnim modelom. Prav tako pa mora razmisliti, ali trenutno vodstvo, s katerim je družba zašla v težave, uživa dovolj zaupanja, da vodi družbo še naprej. Insolventna zakonodaja predvideva več oblik finančnega restrukturiranja, od »običajne« do poenostavljene prisilne poravnave, primerne za mikro in male družbe, prisilne poravnave za srednje in velike družbe ter preventivnega prestrukturiranje (ki se ga uporabi v primeru, ko obstaja velika verjetnost, da bo družba šele zašla v težave). Eden izmed ukrepov sanacije poslovanja je konverzija dolga v kapital. Izvede se pri družbah, ki so prezadolžene, običajno pa so tudi kapitalsko neustrezne. Z navedenim ukrepov se prezadolžena družba pomembno razdolži (zniža obseg obveznosti do upnikov), hkrati pa se navedene terjatve konvertirajo v kapital družbe, s čimer se družba kapitalsko sanira in predvidoma ponovno doseže kapitalsko ustreznost. Pri hipotezi 1 smo preverjali, ali so ukrepi restrukturiranja skozi proces prisilne poravnave zagotovili izboljšanje kazalnikov uspešnosti poslovanja in ali bo prisilna poravnava zagotovila višje znesek poplačila. Prav tako smo preverjali, ali izvedba ukrepa konverzije terjatev v kapital v finančnem prestrukturiranju zagotavlja doseganje vzdržne zadolženosti prezadolžene družbe.
Keywords: restrukturiranje, prisilna poravnava, konverzija dolga v kapital, insolventnost, kapitalska ustreznost.
Published in DKUM: 25.10.2017; Views: 2755; Downloads: 319
.pdf Full text (1,20 MB)

5.
OPTIMIZACIJA OBRATNEGA KAPITALA ZA ZAGOTAVLJANJE VEČJE LIKVIDNOSTI IN KAPITALSKE USTREZNOSTI NA PRIMERU
Mateja Levanič, 2014, master's thesis

Abstract: Za države po svetu je bilo prelomno obdobje gospodarske krize, ki se je začela leta 2006. Razlogov zanjo je bilo veliko. Ker pa je kriza imela globalne posledice, je pri njenem reševanju bila pomembna predvsem reakcija na krizo, ki pa je bila različna glede na posamezno državo. Učinkovito upravljanje obratnega kapitala ima lahko pozitivne učinke na dobičkonosnost kapitala. V ta namen smo v magistrskem delu preučili, kako optimizirati obratni kapital za zagotavljanje večje likvidnosti in kapitalske ustreznosti na primeru skupine Talum s pomočjo primerjalne analize konkurentov. Mnoga podjetja še vedno podcenjujejo pomembnost uporabe obratnega kapitala kot vzvod za sprostitev denarja iz zalog, terjatev in obveznosti do dobaviteljev. Zato bomo s pomočjo kazalnikov, kot so kratkoročni koeficient, koeficient obračanja terjatev do kupcev, koeficient obračanja zalog proizvodov, koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja in koeficient dolgoročne pokritosti dolgoročnih sredstev, ugotavljali, če je obratni kapital v pozitivni korelaciji z dejavniki zagotavljanja kratkoročne in dolgoročne likvidnosti poslovanja. Ter s kazalnikoma donosnost sredstev (ROA) in dobičkonosnost kapitala (ROE) ugotavljali pozitiven vpliv na obseg obratnega kapitala. Nato pa bomo s pomočjo koeficienta obračanja obratnih sredstev skupino Talum primerjali z njenimi konkurenti.
Keywords: Ključne besede: obratni kapital, likvidnost, kapitalska ustreznost, donosnost sredstev ROA, dobičkonosnost kapitala ROE
Published in DKUM: 08.10.2014; Views: 2197; Downloads: 389
.pdf Full text (1,53 MB)

6.
PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH BANK
Marko Kampuš, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju so podrobneje predstavljene dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke d.d., Nove Kreditne banke Maribor d.d., Zagrebačke banke d.d. – Unicredit Group in Privredne banke Zagreb d.d. – Intesa Sanpaolo Group. Predstavljena so tudi gibanja bilančnih vsot v Sloveniji in na Hrvaškem. Najpomembnejši del diplomskega seminarja je primerjalna analiza dokapitalizacij slovenskih in hrvaških bank. V primerjalni analizi je prikazan padec cen delnic pri dokapitalizacijah med finančno krizo in rast cen delnic pri dokapitalizacijah pred finančno krizo.
Keywords: dokapitalizacija bank, dokapitalizacija, sanacija bank, kazalnik P/E, kazalnika ROA in ROE, kapital bank in kapitalska ustreznost.
Published in DKUM: 22.10.2013; Views: 1620; Downloads: 206
.pdf Full text (589,88 KB)

7.
GLOBALNI TRENDI V BANČNIŠTVU PO IZBRUHU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Nikola Feguš, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodna povezanost finančnih trgov je eden ključnih razlogov zakaj je svetovna finančna in gospodarska kriza prizadela vse države po svetu. V nalogi je poudarek na evropskih državah, saj smo del evro območja tudi mi. V tem obdobju najbolj trpijo banke, ki potrebujejo pomoč s strani države tako v Evropi kot tudi v Združenih državah Amerike. V nalogi sem na kratko predstavil gibanje količnika kapitalske ustreznosti ter se bolj osredotočil kako se je gibal v Sloveniji. Tudi Basel III je pomemben korak k omilitvi krize in okrevanju gospodarstev, zato sem na kratko predstavil kaj njegove uredbe prinašajo.
Keywords: finančna kriza, nacionalizacija, lastniška struktura bank, kapitalska ustreznost, Basel III.
Published in DKUM: 06.12.2012; Views: 1726; Downloads: 145
.pdf Full text (343,95 KB)

8.
PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ NOVE KBM D.D. IN NOVE LB D.D. TER IZBRANIH TUJIH BANK
Daniel Medved, 2012, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni pojmi povezani z dokapitalizacijo kot tudi razlogi za dokapitalizacije bank (širitev, kapitalska ustreznost, ….). V teoretičnem delu so predstavljeni vzroki za dokapitalizacije bank kot tudi vplivi Basela III in zahtev EBA na odločitev pri dokapitalizacijah bank. Magistrsko delo zavzema tudi kronološki opis dogajanja na mednarodnih kapitalskih trgih v času finančne krize in posledični vpliv na dokapitalizacije bank. Predstavljeni pa so tudi zakonski vidiki dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji, kjer je vključena tudi mednarodna zakonodaja ob iskanju svežega kapitala na mednarodnih trgih v primeru Nove KBM d.d. V magistrskem delu je podrobneje predstavljena dokapitalizacija in vstop na varšavsko borzo pri Novi KBM d.d. Analizirana so gibanja bilančnih vsot bank v Sloveniji, Avstriji, Madžarskem, Hrvaškem, Italiji in na Poljskem. Raziskava in analiza obsega naslednje dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji Nova LB d.d. in Nova KBM d.d., v Avstrija Raiffeisen Bank International AG in Erste Group AG, na Madžarska OTP Bank PLC in K&H Bank, na Hrvaška Zagrebačka Banka d.d. in Privredna Banka Zagreb d.d., v Italija Unicredit SPA in Intesa Sanpaolo ter na Poljskem PKO Bank Polski SA in Bank Pekao SA. Najpomembnejši del magistrskega dela predstavlja primerjalna analiza bank in dokapitalizacij bank v kateri je dokazano, da so cene delnic bank po dokapitalizaciji pred finančno krizo rastle, po začetku finančne kriza pa so dokapitalizacije bank negativno vplivale na ceno delnice. Z analizo in raziskavo je prikazan vpliv kapitalskega trga na postavljanje cene v dokapitalizacijah. Zaključek raziskave pa razkriva, da bodo dokapitalizacije bank potrebne dokler ne bo gospodarstvo in posredno banke zaživele samostojno brez pomoči države in centralnih bank oziroma Evropske centralne banke.
Keywords: dokapitalizacija, dokapitalizacija bank, sanacija bank, bilančna vsota, kapital bank, temeljni kapital bank, tveganja v bankah, kapitalska ustreznost, Basel III, ECB, EBA
Published in DKUM: 20.08.2012; Views: 2918; Downloads: 299
.pdf Full text (597,55 KB)

9.
ZAVAROVANJA PRED PLAČILNO NEDISCIPLINO V SLOVENIJI IN TUJINI
Doris Valent, 2011, final seminar paper

Abstract: Plačilna nedisciplina ni nov pojav, obstaja že desetletja in podjetja se z njo v sedanjosti spopadajo vse bolj in bolj. Posledice plačilne nediscipline niso samo dospele neporavnane obveznosti, dosegajo širšo raven, saj lahko povzročajo verižne reakcije, ki »potisnejo« v propad tudi nekdaj finančno zelo sposobna podjetja. Prav tako morajo podjetja zagotavljati plačilno sposobnost, da se izognejo težavam glede likvidnosti in solventnosti. V današnjih časih je informacijski razvoj zelo napredoval ter nam tako omogoča lažji dostop do potrebnih informacij, zato bi podjetja morala preveriti in izoblikovati evidenco s kom poslujejo ali bodo poslovala. Na voljo so spletne strani, ki ponujajo že izoblikovana boniteta poročila, kjer lahko preverimo ali bo naš bodoči poslovni partner dobra ali slaba stranka glede izvajanja obveznosti. Prav tako so nam na voljo instrumenti za zavarovanje, kateri preprečijo, da bi prišlo do neplačil med podjetji in jih lahko uporabimo tudi v mednarodnem poslovanju. Ker pa različna podjetja različno poslujejo in obstajajo tudi takšna, katera se ne zavarujejo pred temi tveganji, zato v njihovo pomoč obstajajo izvensodni postopki izterjave terjatev ter zakoniti postopki sodne izvršbe.
Keywords: Ključne besede: plačilna nedisciplina, plačilna (ne)sposobnost, likvidnost, solventnost, kapitalska ustreznost, evropski plačilni indeks, izterjava terjatev (posojil).
Published in DKUM: 16.11.2011; Views: 2637; Downloads: 309
.pdf Full text (911,90 KB)

10.
KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V ČASU FINANČNE KRIZE - ANALIZA BANK SLOVENSKEGA TRGA
Asmir Žilić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema predstavitev bank in bančnega poslovanja predvsem na področju poslovanja s fizičnimi osebami. Bančništvo se v današnjem času srečuje z veliko konkurenco na trgu. Novi in bolj uspešno prodajan proizvod je postal gonilo slovenskega bančništva. Ne smemo izključiti pravilnosti in ustreznosti poslovanja na bančnem trgu, saj je to osnova za nadaljnjo poslovanje. Poslovanje banke zahteva zelo natančno in skrbno načrtovanje finančnih tokov, saj lahko banka le tako ostane sposobna zagotavljati ustreznost svojih storitev. Banke morajo svoje storitve ponujati čim bolj nemoteno, v enem kontinuiranem procesu, saj lahko le tako ohranijo dosedanje in privabijo nove komitente. Število kakovostnih komitentov lahko izjemno poveča priljubljenost določene banke. Namreč ljudje smo navajeni izbirati banko na osnovi priporočil oziroma na osnovi dobrih izkušenj. Bančništvo se v današnjem času razvija v smeri približevanja potrebam bodočih komitentov, se z zanimanjem posvetuje s stranko in ji na čim boljši način svetuje.
Keywords: finančna institucija, bančni sistem, finančni trg, kapital banke, finančni presežek, finančni primanjkljaj, likvidnost, varnost, rentabilnost, ekonomičnost, kapitalska ustreznost, multiplikacija, ponudba, povpraševanje, kratkoročni kredit, dolgoročno posojilo, poroštvo, hipoteka, zavarovanje, obresti, glavnica, kreditno tveganje, tržno tveganje.
Published in DKUM: 04.05.2011; Views: 3175; Downloads: 394
.pdf Full text (315,61 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica