| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
BANKA IN TVEGANI KAPITAL
Andreja Horvat, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zagotavljanje finančnih sredstev za nemoten potek poslovanja in rast podjetja je ena od bistvenih nalog podjetnika. Ko se podjetje odloči za financiranje z dolgom, so banke osnovni vir financiranja te oblike. Če podjetje ne more dobiti bančnega kredita oz. je le-ta predrag, mora poiskati druge vire financiranja za realizacijo podjetniške ideje. Tvegani kapital je oblika lastniškega financiranja, ki lahko nadomesti ali pa dopolnjuje bančni kapital ter druge oblike financiranja. Namenjen je financiranju zagona in rasti perspektivnih malih in srednjih podjetij, ki ne morejo pridobiti tradicionalnih virov financiranja. Investiranje tveganega kapitala je običajno organizirano v obliki skladov tveganega kapitala, ki zbirajo sredstva investitorjev, jih nato investirajo v obetavne podjetniške projekte, hkrati pa zagotavljajo strokovno pomoč pri upravljanju podjetja. Med pomembnejšimi investitorji v sklade tveganega kapitala so tudi banke, ki se na trgu tveganega kapitala pojavljajo kot strateški investitorji, saj si od tovrstnih naložb obetajo dolgoročne koristi. V Sloveniji je trg tveganega kapitala šele v razvoju, vendar se kažejo trendi rasti in tudi prepoznavnost tveganega kapitala kot vira financiranja podjetij se povečuje.
Keywords: bančno poslovanje, bančni kapital, kapitalska ustreznost, kredit, asimetričnost informacij, tvegani kapital, sklad tveganega kapitala, značilnosti tveganega kapitala, faze investiranja tveganega kapitala, investitorji tveganega kapitala, Nova Ljubljanska banka
Published: 09.06.2010; Views: 1997; Downloads: 177
.pdf Full text (2,30 MB)

2.
UPRAVLJANJE S KAPITALOM BANKE
Riana Tratar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili upravljanje s kapitalom ter upravljanje s tveganji, s katerimi se banke največkrat srečujejo pri svojem poslovanju. Upravljanje kapitala banke zahteva zaradi mnogih funkcij, ki jih opravlja, veliko pozornost. Ker je poslovanje banke izpostavljeno raznim vrstam tveganj, je kapital poleg vira financiranja tudi vir za pokrivanje nepričakovanih izgub in je glavno sredstvo, ki banki zagotavlja zaščito proti raznim vrstam tveganj ter ji tako omogoča varno in stabilno poslovanje. Pri upravljanju kapitala je pomembna alokacija kapitala, to pa določa strategija, kot poslovna odločitev na najvišji ravni. Namen strategije pri upravljanju kapitala je, da mora upoštevati in določiti želeni donos lastnikov in izpostavljenost tveganjem. Strategija banke določa upravljanje kapitala s politikami upravljanja banke, z donosnostjo in potrebami po kapitalu, ki jih določa izpostavljenost tveganjem zaradi poslovanja. Pri tem smo na kratko predstavili tudi primer upravljanja s kapitalom v Probanki d.d. Upravljanje s tveganji je za banko nepogrešljiva bančna funkcija, saj se glede na poslovanje nenehno izpostavlja tveganjem. Banka ne sme nadomestiti slabega upravljanja s tveganji z večjim obsegom kapitala, ampak mora strmeti k izboljšanju procesov upravljanja s tveganji, kajti noben obseg kapitala ni zadosten, kadar ima banka slab proces upravljanja s tveganji. Pri tem smo ugotovili, da je pomembno, da ima banka vzpostavljen učinkovit proces upravljanja s tveganji, ker le to banki zagotavlja konkurenčno prednost.
Keywords: kapital banke, kapitalska ustreznost, Basel II, upravljanje s kapitalom, alokacija kapitala, upravljanje s tveganji.
Published: 09.07.2010; Views: 2205; Downloads: 274
.pdf Full text (1,42 MB)

3.
UPRAVLJANJE IN OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA V BANKI
Tanja Coklin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Banke se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi tveganji. Ker je ena od njihovih osnovnih dejavnosti dajanje kreditov, so najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju. Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Kreditnemu tveganju se ni mogoče izogniti, ga pa je mogoče zmanjšati. S tem namenom banke upravljajo in obvladujejo kreditno tveganje, ki so mu izpostavljene. Pri tem so omejene z zakonskimi predpisi. Oba procesa morata potekati kontinuirano. Upravljanje s kreditnim tveganjem zajema identifikacijo, merjenje oziroma ocenjevanje, prenos in zavarovanje kreditnega tveganja, ki mu je ali bi mu banka pri svojem poslovanju lahko bila izpostavljena. Politika obvladovanja kreditnega tveganja zahteva celostni pristop analiziranja in spremljanja posameznega posojilojemalca skozi celotno dobo trajanja posojila. Zajema ugotavljanje kreditne sposobnosti in bonitete dolžnika, razvrščanje terjatev po tveganosti v skupine ter oblikovanje splošnih in posebnih rezervacij. Poleg tega mora banka tudi zagotoviti, da glede na vrsto in obseg poslov ter tveganja, ki jim je izpostavljena, vedno razpolaga z zadostno količino kapitala. Pomembne novosti na področju ravnanja s tveganji prinaša Novi kapitalski sporazum, ki je sestavljen iz treh stebrov. To so minimalna kapitalska zahteva, regulativni nadzor in tržna disciplina. Osrednji steber, imenovan minimalne kapitalske zahteve, predvideva izračun minimalnih kapitalskih zahtev na dva načina. To sta standardizirani pristop in pristop temelječ na internih sistemih razvrščanja komitentov. Regulativni nadzor je kritičen kvalitativen dodatek prvemu stebru kapitalskega sporazuma, saj predstavlja formalizacijo obstoječega nadzora kapitala in kapitalske ustreznosti bank. Tretji steber, tržna disciplina, predstavlja nekakšno zaokrožitev prvih dveh stebrov. Bankam nalaga javno razkritje določenih podatkov iz poslovanja, kar tržnim udeležencem omogoča realnejšo izbiro med bankami. Cilj vsake banke je, da z ustreznimi celostnimi ukrepi in upoštevanjem vseh notranjih in zunanjih predpisov, do določenih okvirov zajezi kreditno tveganje. Kajti le to ji lahko omogoča obstanek in uspešno poslovanje.
Keywords: banka, kredit, kreditno tveganje, kreditna analiza, prenos kreditnega tveganja, terjatve, kapitalska ustreznost, Novi kapitalski sporazum, minimalne kapitalske zahteve, regulativni nadzor, tržna disciplina, CRM tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja
Published: 12.07.2010; Views: 3635; Downloads: 408
.pdf Full text (680,99 KB)

4.
PRAVNA PROBLEMATIKA FINANČNE KRIZE Z VIDIKA STRUKTURIRANIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Miran Vrbanić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza, ki ima svoje korenine v ameriškem nepremičninskem trgu, je hitro prerasla v svetovno gospodarsko recesijo. Vzrok temu je bila izjemna povezanost finančnega sistema, z izpostavljenostjo drugorazrednim hipotekarnim posojilom ter ugodna pravna pravila, ki so dovoljevala prenos tveganja na druge finančne subjekte in investitorje. Prenos kreditnega tveganja je omogočal institut listinjenja, ki v osnovi predstavlja izdajo vrednostnih papirjev, na podlagi kritnega premoženja. Vrednost tem vrednostnim papirjem je predstavljal bodoči denarni tok olistinjenih hipotekarnih posojil. Ko so kreditojemalci, zaradi povečane referenčne obrestne mere, prenehali plačevati svoje anuitete; premije imetnikom teh vrednostnih papirjev niso bile izplačane. Posebnost teh vrednostnih papirjev je netransparenten način njihove kreacije, kjer se ni vedelo kakšno kritje vsebujejo. Zaradi takšne strukture na emisije različnih bonitetnih ocen, jih imenujemo strukturirani finančni instrumenti. So pa hipotekarna posojila bila kritno premoženje samo določeni vrsti strukturiranih finančnih instrumentov, ostali so tako vsebovali kritje v delih emisij drugih strukturiranih finančnih instrumentov in tako se je nadaljevalo do izjemno velike netransparentnosti in negotovosti. Ko investitorjem niso bile več izplačane premije, je trg zgubil zaupanje v vse vrste strukturiranih finančnih instrumentov. Tudi v tiste, ki niso bili osnovani na drugorazrednih hipotekarnih posojilih. Investitorji so se začeli umikati in nastajale so težave z likvidnostjo - domine so padale. Diplomsko delo uvodoma predstavlja korelacijo nepremičninskega trga in trga finančnih instrumentov ter tako postavlja strukturirane finančne instrumente v kontekst finančne krize. Bistvo pričujočega dela pa je v predstavitvi okoliščin in interpovezanosti finančnih instrumentov, ki so botrovale nastanku finančne krize. Pravna pravila, ki so nalagala finančnim institucijam kapitalsko ustreznost glede na njihovo izpostavljenost, so bila sprva zastarela, kasneje pa nezadostna in tako omogočala kapitalsko arbitražo s pomočjo listinjenja. Agencije za ocenjevanje bonitete so podajale najvišjim (ne najvarnejšim delom emisij) svoje najvišje ocene in tako pretentale »naivne« investitorje ter celotni trg.
Keywords: finančna kriza, drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, prenos kreditnega tveganja, kapitalska arbitraža, kapitalska ustreznost, strukturirani finančni instrumenti, kreditni izvedeni finančni instrumenti, vrednostni papirji, interpovezanost
Published: 12.07.2010; Views: 1818; Downloads: 172
.pdf Full text (7,45 MB)

5.
PLAČILNA NEDISCIPLINA V ČASU GLOBALNE GOSPODARSKE KRIZE
Jože Mauer, 2010, final seminar paper

Abstract: Pri poslovanju podjetij prihaja do zamud v plačilih. Razlog za to je lahko nelikvidnost, nesolventnost ali namerno zamujanje. To pripelje do plačilne nediscipline, pojava, ki je prisoten že dolgo časa, vendar je v zadnjem času postal zelo velik problem. Z njim se spopada celotna Evropa. Lahko bi jo primerjali z boleznijo, ki se prenaša s podjetja na podjetje in ima vpliv tudi na državo. Ena hujših težav, ki jo lahko povzroča, je brezposelnost. Različni načini zavarovanja terjatev omogočajo delno zaščito pred plačilno nedisciplino. Lahko rečemo, da jo omilijo in ne preprečijo. Pomembno bi bilo posredovanje države, da plačilno nedisciplino prepreči pred nastankom, saj so instrumenti za zavarovanje terjatev previsok strošek za mala podjetja. Zaenkrat je najučinkovitejši način previdnost pri sklepanju poslov in redno spremljanje terjatev. Analiza prikazuje gibanje plačilne nediscipline od leta 2003 do 2010 v Sloveniji. Pomembne prelomnice, ki so vplivale nanjo, so vstop Slovenije v Evropsko unijo in globalna gospodarska kriza. Število neplačnikov ni dovolj učinkovit pokazatelj, temveč je potrebno upoštevati še celotno število udeležencev.
Keywords: PLAČILNA NEDISCIPLINA LIKVIDNOST SOLVENTNOST KAPITALSKA USTREZNOST
Published: 26.01.2011; Views: 2349; Downloads: 223
.pdf Full text (1,82 MB)

6.
KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V ČASU FINANČNE KRIZE - ANALIZA BANK SLOVENSKEGA TRGA
Asmir Žilić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema predstavitev bank in bančnega poslovanja predvsem na področju poslovanja s fizičnimi osebami. Bančništvo se v današnjem času srečuje z veliko konkurenco na trgu. Novi in bolj uspešno prodajan proizvod je postal gonilo slovenskega bančništva. Ne smemo izključiti pravilnosti in ustreznosti poslovanja na bančnem trgu, saj je to osnova za nadaljnjo poslovanje. Poslovanje banke zahteva zelo natančno in skrbno načrtovanje finančnih tokov, saj lahko banka le tako ostane sposobna zagotavljati ustreznost svojih storitev. Banke morajo svoje storitve ponujati čim bolj nemoteno, v enem kontinuiranem procesu, saj lahko le tako ohranijo dosedanje in privabijo nove komitente. Število kakovostnih komitentov lahko izjemno poveča priljubljenost določene banke. Namreč ljudje smo navajeni izbirati banko na osnovi priporočil oziroma na osnovi dobrih izkušenj. Bančništvo se v današnjem času razvija v smeri približevanja potrebam bodočih komitentov, se z zanimanjem posvetuje s stranko in ji na čim boljši način svetuje.
Keywords: finančna institucija, bančni sistem, finančni trg, kapital banke, finančni presežek, finančni primanjkljaj, likvidnost, varnost, rentabilnost, ekonomičnost, kapitalska ustreznost, multiplikacija, ponudba, povpraševanje, kratkoročni kredit, dolgoročno posojilo, poroštvo, hipoteka, zavarovanje, obresti, glavnica, kreditno tveganje, tržno tveganje.
Published: 04.05.2011; Views: 2284; Downloads: 350
.pdf Full text (315,61 KB)

7.
ZAVAROVANJA PRED PLAČILNO NEDISCIPLINO V SLOVENIJI IN TUJINI
Doris Valent, 2011, final seminar paper

Abstract: Plačilna nedisciplina ni nov pojav, obstaja že desetletja in podjetja se z njo v sedanjosti spopadajo vse bolj in bolj. Posledice plačilne nediscipline niso samo dospele neporavnane obveznosti, dosegajo širšo raven, saj lahko povzročajo verižne reakcije, ki »potisnejo« v propad tudi nekdaj finančno zelo sposobna podjetja. Prav tako morajo podjetja zagotavljati plačilno sposobnost, da se izognejo težavam glede likvidnosti in solventnosti. V današnjih časih je informacijski razvoj zelo napredoval ter nam tako omogoča lažji dostop do potrebnih informacij, zato bi podjetja morala preveriti in izoblikovati evidenco s kom poslujejo ali bodo poslovala. Na voljo so spletne strani, ki ponujajo že izoblikovana boniteta poročila, kjer lahko preverimo ali bo naš bodoči poslovni partner dobra ali slaba stranka glede izvajanja obveznosti. Prav tako so nam na voljo instrumenti za zavarovanje, kateri preprečijo, da bi prišlo do neplačil med podjetji in jih lahko uporabimo tudi v mednarodnem poslovanju. Ker pa različna podjetja različno poslujejo in obstajajo tudi takšna, katera se ne zavarujejo pred temi tveganji, zato v njihovo pomoč obstajajo izvensodni postopki izterjave terjatev ter zakoniti postopki sodne izvršbe.
Keywords: Ključne besede: plačilna nedisciplina, plačilna (ne)sposobnost, likvidnost, solventnost, kapitalska ustreznost, evropski plačilni indeks, izterjava terjatev (posojil).
Published: 16.11.2011; Views: 1701; Downloads: 235
.pdf Full text (911,90 KB)

8.
PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ NOVE KBM D.D. IN NOVE LB D.D. TER IZBRANIH TUJIH BANK
Daniel Medved, 2012, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni pojmi povezani z dokapitalizacijo kot tudi razlogi za dokapitalizacije bank (širitev, kapitalska ustreznost, ….). V teoretičnem delu so predstavljeni vzroki za dokapitalizacije bank kot tudi vplivi Basela III in zahtev EBA na odločitev pri dokapitalizacijah bank. Magistrsko delo zavzema tudi kronološki opis dogajanja na mednarodnih kapitalskih trgih v času finančne krize in posledični vpliv na dokapitalizacije bank. Predstavljeni pa so tudi zakonski vidiki dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji, kjer je vključena tudi mednarodna zakonodaja ob iskanju svežega kapitala na mednarodnih trgih v primeru Nove KBM d.d. V magistrskem delu je podrobneje predstavljena dokapitalizacija in vstop na varšavsko borzo pri Novi KBM d.d. Analizirana so gibanja bilančnih vsot bank v Sloveniji, Avstriji, Madžarskem, Hrvaškem, Italiji in na Poljskem. Raziskava in analiza obsega naslednje dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji Nova LB d.d. in Nova KBM d.d., v Avstrija Raiffeisen Bank International AG in Erste Group AG, na Madžarska OTP Bank PLC in K&H Bank, na Hrvaška Zagrebačka Banka d.d. in Privredna Banka Zagreb d.d., v Italija Unicredit SPA in Intesa Sanpaolo ter na Poljskem PKO Bank Polski SA in Bank Pekao SA. Najpomembnejši del magistrskega dela predstavlja primerjalna analiza bank in dokapitalizacij bank v kateri je dokazano, da so cene delnic bank po dokapitalizaciji pred finančno krizo rastle, po začetku finančne kriza pa so dokapitalizacije bank negativno vplivale na ceno delnice. Z analizo in raziskavo je prikazan vpliv kapitalskega trga na postavljanje cene v dokapitalizacijah. Zaključek raziskave pa razkriva, da bodo dokapitalizacije bank potrebne dokler ne bo gospodarstvo in posredno banke zaživele samostojno brez pomoči države in centralnih bank oziroma Evropske centralne banke.
Keywords: dokapitalizacija, dokapitalizacija bank, sanacija bank, bilančna vsota, kapital bank, temeljni kapital bank, tveganja v bankah, kapitalska ustreznost, Basel III, ECB, EBA
Published: 20.08.2012; Views: 1860; Downloads: 223
.pdf Full text (597,55 KB)

9.
GLOBALNI TRENDI V BANČNIŠTVU PO IZBRUHU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Nikola Feguš, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Mednarodna povezanost finančnih trgov je eden ključnih razlogov zakaj je svetovna finančna in gospodarska kriza prizadela vse države po svetu. V nalogi je poudarek na evropskih državah, saj smo del evro območja tudi mi. V tem obdobju najbolj trpijo banke, ki potrebujejo pomoč s strani države tako v Evropi kot tudi v Združenih državah Amerike. V nalogi sem na kratko predstavil gibanje količnika kapitalske ustreznosti ter se bolj osredotočil kako se je gibal v Sloveniji. Tudi Basel III je pomemben korak k omilitvi krize in okrevanju gospodarstev, zato sem na kratko predstavil kaj njegove uredbe prinašajo.
Keywords: finančna kriza, nacionalizacija, lastniška struktura bank, kapitalska ustreznost, Basel III.
Published: 06.12.2012; Views: 999; Downloads: 104
.pdf Full text (343,95 KB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH BANK
Marko Kampuš, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju so podrobneje predstavljene dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke d.d., Nove Kreditne banke Maribor d.d., Zagrebačke banke d.d. – Unicredit Group in Privredne banke Zagreb d.d. – Intesa Sanpaolo Group. Predstavljena so tudi gibanja bilančnih vsot v Sloveniji in na Hrvaškem. Najpomembnejši del diplomskega seminarja je primerjalna analiza dokapitalizacij slovenskih in hrvaških bank. V primerjalni analizi je prikazan padec cen delnic pri dokapitalizacijah med finančno krizo in rast cen delnic pri dokapitalizacijah pred finančno krizo.
Keywords: dokapitalizacija bank, dokapitalizacija, sanacija bank, kazalnik P/E, kazalnika ROA in ROE, kapital bank in kapitalska ustreznost.
Published: 22.10.2013; Views: 849; Downloads: 169
.pdf Full text (589,88 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica