1. Kapitalska struktura in tanka kapitalizacija : študija primera obvladujočih družb v SlovenijiLidija Hauptman, Sašo Tič, 2014, original scientific article Abstract: Teorija opredeljuje kakovost kapitalske strukture zelo različno. Nanjo vplivajo številni dejavniki. Pri posojilih med povezanimi osebami (kot obliki dolžniškega financiranja) in prihrankih, ki jih dosežemo pri tej obliki financiranja, družbe ustvarijo t. i. davčni ščit, njegovo prekomerno izkoriščanje pa države omejujejo s pravilom tanke kapitalizacije. V prispevku smo analizirali spreminjanje kapitalske strukture na primeru izbranih obvladujočih družb v Sloveniji za obdobje 1997-2012. Raziskava razkriva, da se je delež dolžniškega financiranja po sprejetju pravila tanke kapitalizacije v letu 2004 in kljub njegovemu zaostrovanju povečeval. Keywords: kapitalizacija, bilance, bilance stanja, financiranje, študije, študije primerov, Slovenija Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 265; Downloads: 0 |
2. Razmerja med dejavnostjo kontrolinga, tržno vrednostjo in uspešnostjo poslovanja velikih slovenskih podjetijUroš Resnik, 2018, master's thesis Abstract: Po vedno večjih zahtevah trga o celovitem usmerjanju in upravljanju podjetij se je kontroling razvil v proces, ki ga poznamo danes. Dejavnost kontrolinga je kompleksna panoga, ki se od pristopa (anglo-ameriški in nemški) do organiziranosti poslovnega subjekta razlikuje. Na organiziranost dejavnosti kontrolinga vpliva velikost podjetja, okolje, razvejanost in kompleksnost organizacije. Geografski in zgodovinski faktorji imajo ključni vpliv na razumevanje kontrolinga v podjetjih.
Pojmovanje službe, ki izvaja dejavnosti kontrolinga, ni enotno. Neodvisno od imenovanja službe je enotna težnja dejavnosti kontrolinga k informacijski podpori, usmerjanju in uravnavanju poslovanja podjetja. Cilj poslovanja vsakega podjetja je povečati uspešnost v poslovanju in s tem posredno maksimirati tržne vrednosti.
Namen magistrske naloge je preučiti razmerja med dejavnostjo kontrolinga, uspešnostjo poslovanja in tržno vrednostjo podjetja na vzorcu slovenskih podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi. Keywords: kontroling, dejavnost kontrolinga, uspešnost poslovanja, vrednost podjetja, tržna kapitalizacija, upravljanje, informiranje, analiziranje, planiranje Published in DKUM: 20.11.2018; Views: 1321; Downloads: 90
Full text (1,93 MB) |
3. Dolžniško financiranje in tanka kapitalizacija : študija primera v SlovenijiLidija Hauptman, Sašo Tič, 2014, original scientific article Abstract: Ker vsaka oblika financiranja zagotavlja določeno varnost in predstavlja določeno tveganje, so podjetja pogosto v dilemi, v kakšnem razmerju naj za svoje financiranje izberejo lastniške ali dolžniške vire. Da ne bi prišlo do prekomernega izkoriščanja nekaterih oblik dolžniškega fianciranja, jih davčna zakonodaja ureja s pravilom tanke kapitalizacije. V prispevku smo predstavili, kako se je spreminjalo razmerje med lastniškim in dolžniškim financiranjem v časovnem obdobju 1997-2012 in kako je uvedba pravila tanke kapitalizacije vplivala na to razmerje pri izbranih obvladujočih družbah v Sloveniji. Analiza razkriva, da se je delež dolžniškega financiranja pred uvedbo pravila tanke kapitalizacije in po njej v celotnem obdobju povečeval. Keywords: notranja zadolženost, tanka kapitalizacija, analiza računovodskih izkazov, dolžniško financiranje Published in DKUM: 13.07.2017; Views: 1233; Downloads: 118
Full text (99,83 KB) This document has many files! More... |
4. KREDITI Z ANTICIPATIVNIM OBRESTOVANJEMJovana Dimitrijević, 2016, undergraduate thesis Abstract: Posamezniki se običajno odločajo o kreditih na podlagi obrestnih mer. Za ljudi, ki se ne spoznajo najbolj na bančne posle, je višina obrestne mere edini podatek, ki ga razumejo in ki jim sporoča, kolikšni bodo stroški kredita. Pogosto se ne zavedajo, da so stroški kredita odvisni tudi od drugih dejavnikov, kot so načini obrestovanja, vrste obrestovanja in število obrokov znotraj časovne enote.
Obstajata dva načina obrestovanja, in sicer dekurzivno in anticipativno obrestovanje. Pri dekurzivnem načinu obresti obračunamo ob preteku določenega obdobja in jih prištejemo h glavnici. Pri anticipativnem načinu obresti obračunamo že na začetku obdobja in jih takoj odštejemo od glavnice. Za anticipativni način obrestovanja je značilno, da je v primerjavi z dekurzivnim načinom bolj ugoden za kreditodajalca in manj za kreditojemalca.
Obstajata dva načina obrestovanja, in sicer: dekurzivno in anticipativno obrestovanje. Pri dekurzivnem načinu se obresti obračunavajo ob preteku določenega obdobja in jih potem prištejemo h glavnici. Pri anticipativnem načinu se obresti obračunavajo že na začetku obdobja in jih takoj odštejemo od glavnice. Za anticipativni način obrestovanja je značilno da je ugodnejši za kreditodajalca, kot za kreditojemalca. Keywords: kredit, obresti, obrestna mera, kreditodajalec, kreditojemalec, kapitalizacija, anticipativno obrestovanje, dekurzivno obrestovanje Published in DKUM: 23.11.2016; Views: 2409; Downloads: 347
Full text (875,27 KB) |
5. Davčni vidik evropske delniške družbe (Societas Europaea)Vlasta Lipovšek, 2016, master's thesis Abstract: Glavni cilj magistrske naloge je preučitev davčnega vidika prve evropske družbe. Evropska delniška družba je znana po svojem latinskem terminu Societas Europaea (SE). Uredba o statutu evropske delniške družbe je odprla možnost ustanavljanja SE in je stopila v veljavo 8. oktobra 2004. Uredba o statutu evropske delniške družbe je bila dopolnjena z Direktivo o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Direktiva o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe predvideva nekaj možnih oblik sodelovanja delavcev. Njen pomen izhaja iz dejstva, da pomeni obstoj ene od možnih oblik sodelovanja delavcev konstitutivni element SE. Glavna prednost SE je možnost prenosa statutarnega sedeža družbe v drugo državo članico, ne da bi bilo za to treba družbo likvidirati. Zadnje sodbe Evropskega sodišča (Cartesio in Vale) omogočajo prenos sedeža tudi ostalim družbam pod določenimi pogoji. Po stanju na dan 20.3.2016 je bilo ustanovljenih 2.525 SE. Največje število ustanovljenih SE ima Češka republika (1.768), sledita ji Nemčija (377) in Slovaška (116). Opravljenih je bilo 86 selitev sedeža SE v drugo državo. V glavnem so bile selitve opravljene v države z ugodnim davčnim režimom. SE se lahko ustanovi na podlagi združitve, ustanovitve holdinške SE, ustanovitve hčerinske SE, na podlagi preoblikovanja iz delniške družbe. Največ SE, 86%, je bilo ustanovljenih kot hčerinska SE. Davčni vidik nima vpliva na izbiro načina ustanovitve, saj direktiva o združitvah 2009/133/ES omogoča ob izpolnjevanju pogojev davčno nevtralno obravnavo. Na davčno obravnavo SE vpliva direktiva 2011/96/EU mati-hči na področju nakazovanja dividend in na upoštevanje prihodkov pri prejemnici dividend. Direktiva o obrestih in licenčninah 2003/49/ES ne vpliva na SE, saj SE ni navedena na seznamu družb, za katere se uporablja direktiva. To predstavlja slabost SE v primerjavi z drugimi družbami. V nalogi je predstavljen davčni vidik delujoče SE. SE je pravnorganizacijska oblika družbe in zato ne sme biti individualno orodje za davčno načrtovanje. Zaradi posebnih značilnosti SE (na primer ustanovitev SE z čezmejnimi združitvami ali prenosom sedeža SE v drugo državo članico EU ali EGP), se lahko uporablja tudi kot sredstvo za davčno načrtovanje, in sicer toliko časa dokler bodo takšne razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi. V nalogi je predlagan sistem obdavčitve za SE, ki ne bo povzročil diskriminacije drugih družb. Poseben davčni sistem samo za SE bi povzročil diskriminacijo drugih družb. SE vpliva na povečanje davčne konkurence med državami in posredno na proces davčne harmonizacije na področju direktnih davkov v EU. Na podlagi primerjave sistema obdavčitve SE v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Irski, Italiji, Nemčiji in Nizozemski so narejene primerjave z davčnim sistemom Slovenije. Podani so predlogi za spremembo slovenskega davčnega sistema. Keywords: evropska delniška družba, ustanovitev SE, davčno rezidentstvo, davek od dohodkov pravnih oseb, transferne cene, tanka kapitalizacija, olajšave za raziskave in razvoj, čezmejni prenos sedeža, čezmejno upoštevanje izgub, sodelovanje delavcev, harmonizacija davkov. Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1936; Downloads: 191
Full text (1,26 MB) |
6. Značilnosti vzhodnoevropskih borznih trgov v primerjavi z razvitimi borznimi trgiTomaž Zdovc, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo proučuje države, ki so imele po koncu druge svetovne vojne centralno-plansko gospodarstvo in so se po padcu »železne zavese« v devetdesetih letih soočile z izzivom prehoda v tržno gospodarstvo. Te države so bile s področja Centralne in Vzhodne Evrope ter Jugovzhodne Evrope. Prehod jim je omogočil proces privatizacije. Moralo se je razdeliti družbeno premoženje in sprejeti strukturne ukrepe, ki so omogočili modernizacijo gospodarstva z namenom vzpostavitve delujočega tržnega gospodarstva. Prehod se ni zgodil čez noč in v nekaterih državah proces še vedno traja.
S prehodom v nov ekonomski sistem je prišlo do možnosti ponovne obuditve borz vrednostnih papirjev, ki so delovale že v preteklosti. Gospodarstvo in delovaje borz je močno prepleteno in drug brez drugega težko uspešno obstajata. Novonastale države in njihov potencialni razvoj gospodarstva so bile idelano okolje za delovanje teh borz, česar pa niso spregledali investitorji, ki so v tem videli možnost za visoke dobičke. Pritok tujih in domačih investicij je poganjal hitro gospodarsko rast vse do leta 2008, ko je nastopila gospodarska kriza, ki je zadala tej rasti močan udarec. Mnoga gospodarstva so od tega obdobja še vedno v okrevanju in iščejo možnosti za izhod iz krize. Keywords: tranzicija, borza vrednostnih papirjev, indeks, bruto domači proizvod, tržna kapitalizacija Published in DKUM: 02.09.2016; Views: 1432; Downloads: 106
Full text (1,54 MB) |
7. ANALIZA TVEGANJ OBLIKOVANJA TRANSFERNIH CEN V ODVISNEM PODJETJUPetra Praprotnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali tematiko transfernih cen v odvisnem podjetju X in tveganjih pri njihovem oblikovanju. S transfernimi cenami se v Sloveniji v zadnjem času sooča veliko podjetij, ki so jih prevzele multinacionalke.
Vodila transfernih cen izhajajo iz smernic, ki jih je izdala Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) v letu 1995 z naslovom Smernice o transfernih cenah za mednarodna podjetja in davčne uprave. V letu 2010 so bile prenovljene in dopolnjene (OECD, 2010), njihovo opredelitev iz tega leta smo opisali tudi v diplomskem delu. Države po svetu, med njimi tudi Slovenija, so te smernice prevzele v svoje nacionalne zakonodaje. V Sloveniji je področje transfernih cen opredeljeno v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb iz leta 2006.
Transferne cene nastanejo pri poslovanju s povezanimi osebami. V diplomskem delu smo se omejili na transferne cene med podjetjem, ki posluje v Sloveniji, in drugimi povezanimi podjetji iz tujine. Vsaka transakcija s tujim podjetjem je predmet obravnave dveh držav z različnimi davčnimi upravami in davčnimi stopnjami, zato tveganja iz naslova transfernih cen težko odpravimo. S pomočjo raznih analiz, najpomembnejša med njimi je funkcijska analiza podjetja, lahko prepoznamo transakcije, ki bi lahko zanimale davčne inšpektorje. Načine, kako lahko podjetja tveganja ublažijo, smo podrobno opisali v diplomskem delu.
Za izbiro teme diplomskega dela smo se odločili, ker se v podjetju X sami srečujemo s problematiko transfernih cen. Za podjetje X predstavljajo transferne cene popolnoma novo področje, saj ga je v letu 2012 kapitalsko prevzel mednarodni koncern iz Avstrije. Empirični del diplomskega dela opisuje podjetje X in skupino povezanih podjetij. Naš cilj je bil opisati, kako podjetje X oblikuje transferne cene, odgovoriti na vprašanje, kako odvisnost od matične družbe vpliva na njene transferne cene, in ugotoviti, kakšna so tveganja, ki jim je podjetje X pri tem izpostavljeno. V zadnjem poglavju smo potrdili in ovrgli hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku diplomskega dela. V zaključku so zbrane ugotovitve in spoznanja iz diplomskega dela na tematiko tveganj oblikovanja transfernih cen v podjetju X. Keywords: transferne cene, tveganja, OECD, smernice OECD, DDPO, DDPO-2 ZGD-1, tanka kapitalizacija, metoda primerljivih prostih cen, metoda dodatka na stroške, metoda preprodajnih cen, transakcijske profitne metode, povezane osebe, funkcijska analiza, neodvisno tržno načelo Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 2103; Downloads: 379
Full text (7,67 MB) |
8. Sinhronost svetovnih delniških gibanjJure Krajnc, 2016, master's thesis Abstract: Globalni trgi so izpostavljeni velikim premikom v smislu medsebojnega gospodarskega povezovanja. To vodi h gospodarskim spremembam, ki se odražajo na sinhronosti delniških gibanj, za katere mnogokrat trdimo, da na osnovi znanih informacij in prihodnjih pričakovanj kažejo gospodarsko sliko prihodnosti. Čeprav je sinhronost med delniškimi indeksi na trgu že ves čas prisotna, se z razvojem in integracijo novih trgov sedaj uveljavlja v vse bolj globalnem merilu. Študije potrjujejo, da se sinhronost v času krize povečuje. Pri tem ima pomembno vlogo širjenje okužb ter kanali, po katerih se te prenašajo. Razlogov za hitro in neovirano prenašanje okužb je več. Po eni strani se zaradi medsebojnega povezovanja, ki ga spremljajo povečana medsebojna trgovina, financiranje mednarodnih finančnih ustanov na mednarodnih trgih, ter investitorjev, ki želijo svoje portfelje razpršiti po vseh regijah sveta, ustvarjajo ugodni pogoji za širjenje negativnih šokov oz. okužb. Po drugi strani so države s širjenjem globalizacije in povezovanjem v skupne politične, pravne in valutne sisteme podvržene enakim pogojem, pod katerimi na trgu delujejo.
V magistrski nalogi izhajamo iz korelacijske teorije, ter z njeno pomočjo skušamo opredeliti ter pojasniti vzroke, ki vplivajo na moč povezanosti svetovnih delniških indeksov. V teoretičnem delu poskušamo opredeliti vlogo borze v finančnem sistemu, ter navedemo spremembe na borznih trgih, ki v zadnjem obdobju močno krojijo njihovo delovanje. Nadalje v tem delu opredelimo temeljne dejavnike razvoja delniških trgov, ter predstavimo podatke konkretno proučevanega vzorca. V Sklepnem delu teoretičnega dela smo opredelili pojem okužba, ter pojasnili posledice prenašanja negativnih šokov iz okuženih gospodarstev na zdrava in s tem povezano širjenje kriz med svetovnimi ekonomijami. Hkrati smo navedli kanale prenosa, podrobneje opisali potek prenašanja negativnih signalov, ter predstavili načine merjenja okužb in ukrepe namenjene njihovi preprečitvi.
V praktičnem delu merimo stopnjo povezanosti med delniškimi indeksi, pri čemer naša analiza temelji na uporabi Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Z njim smo proučevali gibanje moči povezanosti med svetovnimi indeksi na podlagi 1-letnega časovnega okna. Predvsem nas je zanimalo gibanje moči povezanosti med nekaterimi svetovnimi delniškimi indeksi v času, še posebej v obdobju 6 gospodarskih kriz v zadnjih 30 letih.
Nadalje smo proučevali ali, in v kakšni meri indikatorji stopnje razvitosti borznega trga vplivajo na moč medsebojne povezanosti delniških indeksov. Posebno pozornost smo namenili primerjavi med razvitimi trgi in trgi v razvoju, pri čemer smo v drugem koraku analizo ponovili na vzorcu držav, ki smo jih razcepili na manjše geografske regije.
V sklepnem delu praktičnega dela smo merili stopnjo povezanosti temeljnih dejavnikov razvitosti delniškega trga v odnosu do gospodarske rasti posameznega gospodarstva. Keywords: delniški trgi, teorija okužbe, gospodarska kriza, Pearsonov korelacijski koeficient, razvite države, države v razvoju, sinhronost, rast bruto domačega proizvoda, likvidnost, tržna kapitalizacija, koeficient obračanja, razvitost borznega trga. Published in DKUM: 11.08.2016; Views: 1632; Downloads: 86
Full text (4,54 MB) |
9. ANALIZA VPLIVA TANKE KAPITALIZACIJE NA KAPITALSKO STRUKTURO IZBRANIH PODJETIJSašo Tič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Pri odločanju o ustanovitvi podjetja kot kasneje pri investicijah, so lastniki pogosto v dilemi ali za financiranje uporabiti dražji, lastniški kapital ali posojilo. Zaostrovanje kreditnih pogojev ter gospodarska stagnacija silita podjetja k povečanemu zadolževanju s strani družbenikov, ki je neke vrste alternativa zadolževanja. Tovrstno financiranje s posojili med povezanimi osebami je zaradi zakonskih pomanjkljivosti in davčne konkurence med državami tudi ugodnejše, saj so obresti davčno priznan odhodek, ki znižuje davčno osnovo, dividende pa ne. Pri tem so davčni organi pozorni predvsem na to, po kakšni obrestni meri se posojilo odobri. Le-ta mora biti primerljiva tržni. S pravili tanke kapitalizacije skušajo zaščititi državni prihodek, ki se zmanjšuje zaradi prenašanja dobičkov med podjetji. Evropska Unija glede tanke kapitalizacije definira samo smernice, ostalo pa je v rokah nacionalnih organov. Slovenska pravila so se skozi zgodovino ZDDPO le malo spremenila, model pa ostaja enostaven, temelječ na fiksnem razmerju med kapitalom in dolgom. Ob tem moramo preveriti, ali ima oseba, ki se smatra za povezano, vsaj 25 % delež v kapitalu. Določbe o tanki kapitalizaciji v veliki meri ne dosegajo namena, kar se tiče omejevanja dolga in lupljenja dobička. Zlasti vnaprej predpisano, fiksno razmerje omogoča podjetjem, da že vnaprej planirajo optimalno sestavo sredstev in obveznosti. Z analizo rezultatov smo prišlo do spoznanj, da slovenska davčna zakonodaja z ukrepi tanke kapitalizacije ni dosegla boljše kapitalske strukture podjetij. Notranja zadolženost podjetij od leta 1997 se je povečevala, kar gre pripisati gospodarskemu stanju, povečanju odprtih terjatev in manjšemu zanimanju imetnikov kapitala za vlaganje. Keywords: lastniško financiranje, dolžniško financiranje, davčna optimizacija, ukrepi za preprečevanje izogibanja plačilu davkov, povezane osebe, davčni ščit, tanka kapitalizacija, kapitalska struktura Published in DKUM: 11.10.2013; Views: 1934; Downloads: 284
Full text (1,72 MB) |
10. GONILNE SILE RASTI DELNIŠKIH INDEKSOV NA KITAJSKEMMarina Sreš, 2012, undergraduate thesis Abstract: Kitajska spada med države v razvoju, kar nakazuje na to, da ima še ogromno potenciala za rast. Gospodarska rast, ki jo je beležila v preteklih letih, poceni delovna sila, velikanski potrošniški trg, to so le nekateri izmed dejavnikov, da podjetja množično outsourcirajo svojo proizvodnjo na Kitajsko. Keywords: nepremičninski balon, tržna kapitalizacija, delniški trg, privatizacija, tuje neposredne investicije, borza, gospodarska rast Published in DKUM: 21.03.2013; Views: 1393; Downloads: 115
Full text (1,26 MB) |