1. Vpliv tveganega kapitala na uspešnost rasti podjetjaJernej Cankar, 2024, undergraduate thesis Abstract: V sodobnem poslovnem okolju je financiranje ključnega pomena za rast in razvoj podjetij, zlasti za mlada in inovativna podjetja v zgodnjih fazah razvoja. Tvegani kapital predstavlja eno od oblik financiranja, ki omogoča tem podjetjem pridobitev potrebnih sredstev za širitev, inovacije in vstop na trg. Kljub pomembnosti tveganega kapitala ostajajo odprta vprašanja o dejanskem vplivu tovrstnega financiranja na rast in uspešnost podjetij.
Diplomska naloga obravnava vprašanje, kako pridobitev tveganega kapitala vpliva na različne vidike rasti in uspešnosti podjetij. S primerjavo podatkov, ki se nanašajo na rast prihodkov, rast vrednosti podjetij in na rast zaposlenosti v obdobju petih let (od 2019 do 2023), smo na podlagi vzorca štirih podjetij (dveh, ki sta prejeli tvegani kapital in dveh, ki ga nista prejeli), ugotovili, da sta stopnja rasti prihodkov in stopnja rasti zaposlenosti v podjetjih, ki sta prejela tvegani kapital, višja kot v podjetjih, ki ga nista, medtem ko tvegani kapital ne vpliva na rast vrednosti podjetij.
Keywords: Podjetje, tvegani kapital, rast prihodkov, rast vrednosti podjetja, rast števila zaposlenih.
Published in DKUM: 14.11.2024; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (2,17 MB) |
2. Oblike financiranja zagonskih podjetij in pregled financiranja s tveganim kapitalomManja Koželj, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava različne oblike financiranja zagonskih podjetij s poudarkom na financiranju s tveganim kapitalom. Problematika, ki jo delo naslavlja, se osredotoča na izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo zagonska podjetja pri iskanju ustreznih finančnih virov v različnih fazah življenjskega cikla. Pregledano je globalno stanje trga tveganega kapitala, pri čemer so analizirane regije: Severna Amerika, Azija, Evropa, Južna Amerika, Oceanija in Afrika. Rezultati raziskave kažejo, da Severna Amerika prevladuje v obsegu financiranja s tveganim kapitalom, medtem ko Azija in Evropa nekoliko zaostajata, Oceanija in Afrika pa sta še v fazi razvoja. Vzroki za te izrazite razlike izhajajo iz različnih gospodarskih in tržnih dejavnikov. Zaključek poudarja pomen razvite finančne infrastrukture za uspešno pridobivanje tveganega kapitala in izzive, s katerimi se soočajo manj razvite regije.
Keywords: oblike financiranja, življenjski cikel podjetij, faze financiranja, zagonska podjetja, tvegani kapital.
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 11
Full text (3,10 MB) |
3. Vpliv človeškega kapitala na gospodarsko rast: empirična analiza Italije, Portugalske in GrčijeZala Kumer, 2024, undergraduate thesis Abstract: Glavni namen diplomskega dela je izvedba ekonometrične analize na temo vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast na primeru Italije, Grčije in Portugalske. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretične opredelitve gospodarske rasti in človeškega kapitala ter povezave med njima. S pomočjo analize glavnih dejavnikov gospodarske rasti in človeškega kapitala smo predstavili trende gibanja, s pregledom dosedanjih empiričnih raziskav pa smo spoznali različne metode raziskovanja in skupne ugotovitve. S tem predznanjem smo v nadaljevanju dela ocenili funkcije vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast za vse tri države. Uporabili smo metodo najmanjših kvadratov in za ocenjene funkcije preverili ustreznost specifikacij modelov. Hkrati smo preverili še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na rast BDP na prebivalca statistično značilno in pozitivno vpliva pričakovano število let izobraževanja ter da se po določeni stopnji obrne in začne na rast vplivati negativno. Poleg tega v večini primerov statistično značilno vplivajo tudi bruto investicije, bruto varčevanje, trgovina in rast BDP na prebivalca iz preteklega leta. Prihaja do neenotne smeri in jakosti koeficientov med analiziranimi državami.
Keywords: človeški kapital, gospodarska rast, izobrazba, Italija, Portugalska, Grčija
Published in DKUM: 01.10.2024; Views: 0; Downloads: 24
Full text (4,08 MB) |
4. Podjetniški kapital in poslovne priložnosti kot ključni dejavniki rasti podjetjaMilica Šćekić, 2024, master's thesis Abstract: Kombinacija poslovnih priložnosti in podjetnikovega kapitala omogoča podjetju, da se prilagaja in uspeva na spreminjajočem se trgu, hkrati pa mu pomaga, da se izogne pastem nepričakovanih poslovnih izzivov. Podjetnikov kapital in poslovna priložnost sta ključna dejavnika rasti podjetja, saj omogočata ustvarjanje in izkoriščanje novih poslovnih potencialov. Podjetnikov kapital je ključen za začetno financiranje podjetja, zagotavljanje sredstev za nadaljnjo rast ter obstoj podjetja na trgu. Poleg tega, poslovne priložnosti predstavljajo potencialne tržne niše ali inovativne ideje, ki lahko privedejo do hitrejše širitve podjetja. Skupaj tvorita pomembno orodje, ki podjetju omogoča ustvarjanje konkurenčne prednosti in doseganje želenih ciljev rasti.
Z poudarkom na teoretičnih konceptih in empiričnih študijah je naloga analizirala kako so podjetniki prepoznavali, izkoriščali in izkazovali svoj kapital v korist rasti podjetja, ter kakšen vpliv so imele poslovne priložnosti na podjetnikov kapital in obratno. Na podlagi celovite analize magistrska naloga prispeva k boljšemu razumevanju povezave med poslovnimi priložnostmi, podjetniškim kapitalom ter ponuja smernice za uspešno izkoriščanje teh dejavnikov kot gonilo trajnostne rasti podjetja.
Keywords: podjetnik, poslovne priložnosti, rast, podjetniški proces, človeški kapital, socialni kapital, finančni kapital
Published in DKUM: 21.05.2024; Views: 184; Downloads: 39
Full text (935,87 KB) |
5. Plačna vrzel med spoloma : primerjava, stanje in teoretske razlage na vzorcu desetih evropskih državUrška Bezjak, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava plačno vrzel med spoloma, pri čemer sta predstavljeni prilagojena in neprilagojena razlika v plačilu med spoloma ter najpogostejši pristop, imenovan Blinder-Oaxaca. Empirični del naloge je sestavljen iz sekundarnih podatkov. Z njim smo želeli ugotoviti stanje v zadnjih treh desetletjih in trenutno stanje v desetih izbranih državah (Estonija, Češka, Nemčija, Švedska, Norveška, Danska, Hrvaška, Romunija, Bolgarija in Slovenija). Najbolj izstopa Estonija, saj ima v vseh izbranih letih največjo plačno vrzel med spoloma; skandinavske države imajo v povprečju večjo plačno vrzel kot balkanske države; Slovenija pa ima eno najnižjih vrednosti v Evropski uniji (nižjo ima še Romunija). S predstavitvijo treh najbolj znanih teorij (teorija človeškega kapitala, poklicne segregacije in diskriminacije) smo ugotovili, da ni enotnega soglasja o tem, kateri dejavniki so povzročili ali povzročajo razliko v plačilu med spoloma. Priznano je bilo, da so vsi omenjeni dejavniki medsebojno odvisni ter lahko sooblikujejo drug drugega. Zaključili smo z možnostmi in politikami za odpravo plačne vrzeli med spoloma, pri čemer smo izpostavili transparentnost plačil, ki lahko omogoča učinkovito uporabo načela enakega plačila v praksi. Vendar še ni dovolj raziskav, ki bi pokazale dejanski učinek tega ukrepa na plače in rezultate zaposlovanja.
Keywords: Razlika v plačilu med spoloma, evropske države, človeški kapital, transparentnost plačil.
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 342; Downloads: 77
Full text (2,00 MB) |
6. Varstvo upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo s poudarkom na institutu kapitalskega posojila : magistrsko deloAnamarie Potrč, 2023, master's thesis Abstract: Temeljna obravnava zaključnega dela je predstavitev instituta kapitalskega posojila, namenjenega varstvu interesov upnikov v družbi z omejeno odgovornostjo. Družbeniki so pri izbiri načinov financiranja družbe načeloma prosti vse dokler družba ne zaide v finančno krizo, saj je nevarnost preračunljivih dejanj družbenikov ravno takrat najvišja. V kolikor družbeniki sprejmejo odločitev, da družbo sanirajo, tega ne smejo narediti na škodo upnikov. Odsotnost norminiranja instituta kapitalskega posojila bi v postopkih zaradi insolventnosti zmanjševala možnosti upnikov pri doseganju ustreznega poplačila terjatev, saj bi slednje konkurirale s terjatvami družbenikov iz naslova zagotovljenega posojila. Družbeniki bi se v času finančne krize družbe s financiranjem na dolžniški podlagi, v obliki posojil, namreč želeli izogniti tveganjem, ki bi jih za uspešno sanacijo družbe kot dobri gospodarstveniki morali prevzeti z zagotovitvijo lastnega kapitala. Zaradi priviligiranega položaja družbenikov v družbi in možnosti zlorabe notranjih informacij, se morajo interesi upnikov dodatno varovati, kar naj bi zagotavljala zakonska ureditev kapitalskega posojila in zavarovanja, določena v 498. in 499. členu ZGD-1.
V skladu s slovensko sodno prakso se posojila družbenikov, zagotovljena v času finančne krize družbe, v postopkih zaradi insolventnosti prekvalificirajo v lastni kapital. Kljub temu, da je slovenski zakonodajalec institut kapitalskega posojila prevzel iz starejše nemške ureditve, pa njegovim kasnejšim spremembam in dopolnitvam ni sledil. V zaključnem delu bodo zato poudarjene določene kritike in dileme povezane z aktualno, vendar nekoliko zastarelo slovensko zakonsko ureditvijo. Slednja namreč ne omogoča zadostnega pravnega varstva v zvezi s konkretizacijo časovnega trenutka uporabe režima kapitalskega posojila. Za popolno ugotovitev ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize družbe, je potrebna zahtevna in draga ex post facto analiza s strani izvedencev finančno-ekonomske ali druge ustrezne stroke, kar le podaljšuje že tako dolge postopke zaradi insolventnosti.
Družbeniki se kot člani personalne strukture družbe prvi seznanijo s slabim finančnim položajem družbe. V njihovem interesu je zato tudi vračilo posojila pred začetkom postopkov zaradi insolventnosti, kjer tvegajo njegovo prekvalifikacijo v lastni kapital. Tem primerom so tudi v slovenski zakonodaji namenjeni določeni zahtevki, s katerimi lahko družba uveljavlja nadomestitev že vrnjenega posojila pod določenimi predpostavkami. Analiza se bo osredotočila na ureditev in učinkovitost najpomembnejših zahtevkov. Pri tem, po analogiji z odločitvami starejše nemške sodne prakse, pridejo v poštev tudi pravila o ohranjanju osnovnega kapitala, na podlagi katerih se družbi priznava korporacijski vračilni zahtevek. Pri razumevanju instituta kapitalskega posojila moramo izhajati iz pravil korporacijskega in insolvenčnega prava, s poudarkom na določenih poslovnofinančnih kategorijah. Pomanjkljivosti ureditve instituta kapitalskega posojila, prikazane skozi analizo zaključnega dela, se lahko odpravijo le z ustrezno spremembo aktualne zakonodaje, ki naj sledi nemški pravni ureditvi. Slednja namreč vse zahtevke iz naslova posojila družbenikov v postopkih zaradi insolventnosti obravnava kot podrejene, ne glede na to, ali je bilo posojilo zagotovljeno v času finančne krize ali ne.
Poleg osrednje obravnave instituta kapitalskega posojila bo zaključno delo analiziralo tudi druge institute, ki so v vlogi (ne)posrednega varstva interesov upnikov, vse od ustanovitve d.o.o. pa do njenega prenehanja. Zaradi pomena obsega lastnega kapitala, ki vpliva na kapitalsko ustreznost družbe in preprečuje nastop finančne krize, pa bodo podrobneje predstavljeni določeni viri lastne
Keywords: lastni kapital, dolžniški kapital, kapitalska ustreznost družbe, pravna narava kapitalskega posojila, finančna kriza družbe, kreditna sposobnost družbe, izpodbojni zahtevek, korporacijska kondikcija.
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 433; Downloads: 99
Full text (1,60 MB)
This document has many files! More... |
7. Pogledi različnih tipov investitorjev na poslovni načrt zagonskega podjetjaJernej Jerebic, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zagonska podjetja so inovacijsko gnana podjetja, ki razvijajo nove izdelke in storitve s potencialom za trženje in eksponentno rast na globalnih trgih. Da je lahko zagonsko podjetje uspešno, potrebuje kompetentno podjetniško ekipo in produkt, ki si ga želi veliko število odjemalcev. Zagonska podjetja so značilna po tem, da se razvijajo in rastejo zelo hitro, to rast pa je potrebno že v zgodnjih fazah delovanja financirati s strani zunanjih virov financiranja. Start-up podjetje se lahko financira s strani dolžniškega ali lastniškega kapitala. Dolžniški kapital predstavljajo banke, ki z zagonskimi podjetji sklenejo upniško razmerje, ki se konča z odplačilom dolga, vključno z obrestmi. Viri lastniškega kapitala pa ne pričakujejo vračila glavnice in obresti, temveč postanejo solastniki podjetja in pričakujejo rast podjetja ter ustrezen donos, ki ga bodo čez nekaj let realizirali kot kapitalski dobiček. Za pridobivanje investicije mora zagonsko podjetje pripraviti poslovni načrt, obsežni pisni dokument, ki ga pripravi podjetnik in zajema vse zunanje in notranje elemente, ki so vpleteni v začetek novega posla. Poslovni načrt mora odgovoriti na vprašanja o trenutni situaciji podjetja, njihovih načrtih za prihodnost in postopek, kako bodo zadane cilje dosegli. Na podlagi pripravljenega poslovnega načrta bodo investitorji odločali, ali bodo v zagonsko podjetje investirali. Različni tipi investitorjev imajo drugačne kriterije za investicije, to pa pomeni, da se njihov pogled na poslovni načrt zagonskega podjetja razlikuje − in v diplomski nalogi obravnavamo ravno te poglede.
Diplomsko delo je sestavljeno iz sedem poglavij. V uvodnem delu obravnavamo problem, namen, cilje in hipoteze diplomske naloge, nadaljujemo pa z omejitvami in metodami, ki jih uporabimo. Sledi definiranje delovanja zagonskih podjetij in primerjava s tradicionalnimi podjetji, kamor vključimo tudi faze investiranja v zagonska podjetja. Tretje poglavje je namenjeno poslovnim načrtom, kjer obravnavamo vlogo in pomen poslovnega načrta. Četrto poglavje podrobno ugotavlja vire financiranja zagonskih podjetij. Najprej se lotimo sklade tveganega kapitala in poslovne angele, ki skupaj tvorijo predstavnike tveganega kapitala, pozneje pa banke kot vir dolžniškega kapitala. V petem poglavju analiziramo poglede različnih tipov investitorjev na poslovni načrt zagonskega podjetja. Šesto poglavje je namenjeno praktičnemu delu diplomske naloge, v katerem na podlagi intervjujev z ustanovitelji zagonskih podjetij primerjamo njihove izkušnje pridobivanja investicij s teoretičnimi izhodišči iz prejšnjih poglavij. Diplomsko nalogo zaključujemo z razpravo o ugotovitvah in sklepom.
Keywords: zagonska podjetja, investitorji, poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, banke, poslovni načrt, tvegani kapital, lastniški kapital, dolžniški kapital
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 813; Downloads: 72
Full text (1,81 MB) |
8. Korelacija med kulturnim kapitalom in učenjem tujega jezika angleščineJerneja Breznik, 2021, master's thesis Abstract: V zaključnem magistrskem delu je obravnavana korelacija med kulturnim kapitalom in učenjem tujega jezika angleščine. Naloga vsebuje dva sestavna dela. Prvi se ukvarja s teoretičnim ozadjem vezanim na koncept kulturnega kapitala. Poleg tega je poudarek na učenju angleškega jezika ter drugih faktorjih, ki poleg kulturnega kapitala vplivajo na uspešno osvajanje tujega jezika Angleščine. Drugi sestavni del obsega predstavitev ter interpretacijo rezultatov praktičnega dela. Slednji sloni na analizi rezultatov ankete, ki je bila izvedena v okviru pouka angleščine pri učencih 7., 8., in 9. razreda osnovne šole. Primarni cilj zaključnega dela je ugotoviti, ali med kulturnim kapitalom in učenjem angleškega jezika obstaja pozitivna korelacija. Na podlagi številnih obstoječih raziskav iz področja kulturnega kapitala v povezavi z izobraževanjem predvidevamo, da pozitivna korelacija obstaja. Kljub številnim raziskavam o vplivu kulturnega kapitala na uspeh v izobraževanju še doslej ni bilo študije, ki bi se podrobneje ukvarjala med povezavo kulturnega kapitala v povezavi z učenjem tujega jezika. Cilj je ugotoviti, kako močna je ta povezava ter ali se razlikuje od splošne povezave med kulturnim kapitalom in šolskim uspehom.
Keywords: Bourdieu, kulturni kapital, angleščina, tuji jeziki, izobraževanje
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 1156; Downloads: 32
Full text (1,20 MB) |
9. Obdavčitev dobička iz kapitala po ZDoh-2 : magistrsko deloŽan Horvat, 2021, master's thesis Abstract: Dobiček iz kapitala zakon uvršča v širšo kategorijo dohodkov iz kapitala, ki predstavljajo relativno novost v slovenskem davčnem sistemu. Zakonodajalec je za obdavčitev dohodkov iz kapitala predvidel t. i. cedularni način obdavčitve. Dobiček iz kapitala zakon opredeljuje kot dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot sta zlasti prodaja ali menjava kapitala. Zakon vsebuje različne določbe, ki v praksi zagotavljajo neobdavčenost določenih transakcij s kapitalom. Kot obliko davčne olajšave je šteti tudi institut odloga ugotavljanja davčne obveznosti. Tehnična narava določb o obdavčitvi kapitala (in v glavnem dohodninskega zakona kot takega) dopušča kaj malo možnosti različne razlage in aplikacije vsebujočih pravil, kar je ključno za zadoščenje načela pravne varnosti.
Keywords: dobiček, kapital, dohodnina, davek, davčna stopnja
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 1135; Downloads: 89
Full text (501,87 KB) |
10. Dejavniki prostovoljskega udejstvovanja med mladimi v severovzhodni Sloveniji: vloga ekonomskega, socialnega in kulturnega kapitalaNina Simonič, 2021, master's thesis Abstract: Osnovni namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo medsebojne korelacije med prostovoljnim delom posameznika in kulturnim, socialnim ter ekonomskim kapitalom mladih v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem prostovoljstva, preučili smo pristope k njegovemu proučevanju, zakonsko ureditev in statistiko prostovoljstva v Sloveniji. Preučili smo oblike kapitala po Bourdieuju in dosedanje raziskave na področju medsebojnega vpliva med tremi oblikami kapitala in prostovoljnimi dejavnostmi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli preko spleta na daljavo z mladimi od 15. do 29. leta starosti iz severovzhodne Slovenije. Ugotovili smo, da na prostovoljno aktivnost mladih v največji meri vpliva kulturni kapital. Natančneje, mladi, ki so bolj vključeni v kulturno potrošnjo in izkazujejo višjo religioznost, pa tudi mladi, ki so bolj izobraženi, v večjem obsegu sodelujejo v prostovoljnih aktivnostih. Na odločitev za prostovoljstvo pomembno vplivajo tudi starši z lastnim volunterizmom in posledičnim vzgledom mladim. Ugotovili smo, da na pogostost prostovoljnega dela pozitivno vplivata dva faktorja ekonomskega kapitala, in sicer povprečni mesečni dohodek posameznika in lastništvo prebivališča. Nekoliko presenetljivo naši rezultati ne kažejo na statistično značilne povezave med prostovoljnim delom in faktorji socialnega kapitala. V severovzhodni Sloveniji se mladi, po njihovih besedah, sicer najpogosteje odločajo za prostovoljno udejstvovanje zaradi pomoči in osrečevanja drugih. Kot največjo oviro sodelovanja v takšnih dejavnostih izpostavljajo časovno omejenost.
Keywords: prostovoljstvo, kulturni kapital, ekonomski kapital, socialni kapital, mladi, severovzhodna Slovenija
Published in DKUM: 26.04.2021; Views: 1330; Downloads: 151
Full text (1,58 MB) |
