| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Bismarck ustanovitelj nemškega imperija
Primož Grašič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava življenje Otta von Bismarcka. Kot sin ponižnega očeta in matere iz srednjega sloja, čigar predniki so pustili svoj pečat v zgodovini, si je tudi Bismarck prizadeval, da bi se vtisnil v v spomin zgodovine. Otto Leopold Eduard von Bismarck se je rodil 1. aprila 1815 v Schönehausenu. Imel je precej težavno otroštvo. Otto naj bi svojega očeta Ferdinanda ljubil bolj kot mamo Wihelmino, ki ga je vpisala v najboljšo srednjo šolo Graue Kloster v Berlinu Po končani srednji šoli ga je Wilhelmina poslala v kraljestvo Hanover, kjer je obiskoval univerzo v Göttingenu. Maja 1835 je opravil zaključni izpit, po katerem se je usposobil za državno službo v Prusiji. Leta 1851 je postal poslanec v pruskem deželnem zboru, 1859 pruski poslanik v Petrogradu in 1862 v Parizu. Istega leta je postal pruski kancler. Od takrat naprej si je prizadeval za združitev Nemčije pod okriljem Prusije in nato krepitev in širjenje nemškega cesarstva. Sprva je korenito reorganiziral in moderniziral pruske oborožene sile. Leta 1864 je dosegel, da je Prusija skupaj z Avstrijo napadla Dansko in Prusiji priključil Schleswig. Leta 1866 je premagala Avstrijo in vzela pod svoje okrilje še severne nemške državice. Istega leta je Bismarck ustanovil Severnonemško konfederacijo. Leta 1870 je izzval francosko-prusko vojno in po zmagi priključil pod okrilje Prusije še južne nemške države. 18. januarja 1871 so v Versaillesu Nemčijo razglasili za cesarstvo, pruskega kralja Viljema I. pa za cesarja. Leta 1873 je sklenil zvezo treh cesarjev (z Avstro-Ogrsko in Rusijo) in na ta način hotel osamiti Francijo. Rusija je kmalu izstopila iz zveze, zato je 1882 ustanovil podobno zvezo z Italijo in Avstro-Ogrsko. Leta 1885 je pridobil nekaj afriških kolonij in sklenil z Rusijo varnostni pakt. V notranji politiki se je opiral na junkerje (zemljiško plemstvo v Prusiji) in velike kapitaliste; skušal je vzpostaviti in utrditi pruski militaristični absolutizem. S katoliško cerkvijo na nemškem jugu se je zapletel v t. i. kulturkampf. Boril se je tudi proti delovanju socialistov in proti politični svoboščinam; v ta namen je 1878 izdal "Izjemni zakon", ki je prepovedal delovanje socialnih demokratov. Leta 1890 je po prepiru s cesarjem Viljemom II. odstopil. Umrl je 30. julija 1898 v Friedrichsruhu! v Nemškem cesarstvu.
Keywords: Otto von Bismarck, prusko(nemški) diplomat, politik, kancler, Prusija, Nemčija
Published: 11.03.2021; Views: 69; Downloads: 18
.pdf Full text (2,11 MB)

2.
PREHRANJEVALNE NAVADE PLEMSTVA V POZNEM SREDNJEM VEKU
Mateja Praprotnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Poznavanje prehranjevalnih navad predstavlja eno izmed zelo pomembnih okoliščin za razumevanje in preučevanje posameznih zgodovinskih obdobij. Posebej zanimivo obdobje prehranjevanja je predstavljal srednji vek, katerega so zaznamovale spremembe prehranjevalnih navad plemstva kot tudi novi in drugačni pogledi na prehrano. Polno obložene mize s prehrano, ki je bila večinoma sestavljena iz maščob in drugih visokokaloričnih sestavin, so zamenjale sicer še vedno zelo obložene mize, na katerih pa se je proti koncu srednjega veka znašla nekoliko bolj zdrava in kvalitetnejša prehrana. Vsekakor se je na krožnikih plemstva ves čas pojavljalo meso, razlika se je pokazala le v načinu priprave te priviligerane jedi. Poleg prehrane je pomembno sestavino vsakega obeda predstavljalo tudi vino, tako rdeče kot belo, ki se je pilo v velikih količinah. V obdobju poznega srednjega veka so ljudje vedno bolj pisali kuharske knjige, s katerimi so si služabniki pomagali pri pripravi jedi za svoje gospode. Poleg spremembe v prehrani pa so se začela pojavljati tudi določena pravila obnašanja pri mizi in pa pravila, povezana z načinom prehranjevanja. O vseh značilnostih prehrane in načinih prehranjevanja je pisal tudi oglejski kancler Paolo Santonino, ki nam je s svojimi zapiski podal podobo prehranjevanja ob koncu 15. stoletja.
Keywords: alkohol, bonton, kuharske knjige, kuhinja, meso, oglejski kancler Paolo Santonino, plemstvo, pozni srednji vek, prehrana, prehranjevalne navade, pribor, začimbe.
Published: 16.10.2013; Views: 3363; Downloads: 523
.pdf Full text (523,71 KB)

3.
ANALIZA ARGUMENTACIJE NA ŽUPANSKIH VOLITVAH 2010
Jasmina Godec, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract: Argumentacija kot logično veljavno sklepanje v družbenem političnem življenju, bi morala biti nesporen in osrednji instrument slehernega županskega kandidata, s poglavitnim ciljem: prepričati občane in občanke s svojimi stališči. Na ta način naj bi mu občanke in občani tudi zaupali vodenje mesta. V diplomski nalogi v teoretičnem okviru najprej obravnavamo retoriko in argumentacijo. Nato predstavimo uporabo retorike v političnem prostoru, se seznanimo s stanjem argumentacije v političnem in javnem prostoru na splošno. Sledi empirični del, ki vsebuje analizo retoričnih in argumentativnih elementov govorov in besedil Tomaža Kanclerja ter Franca Kanglerja, v času volilne kampanje v različnih medijih na vodilno temo Evropska prestolnica kulture. Na osnovi analize argumentov po Toulminovem modelu, smo glede na kriterije veljavne argumentacije ocenili, da gre za izjemno nekvalitetno argumentacijo, ki vsebuje ceneno retoriko, populizem in demagogijo. Ob tej ugotovitvi je sila zaskrbljujoče tudi dejstvo, da kandidat kljub navedenemu, s tovrstnim načinom lahko doseže zmago na županskih lokalnih volitvah, kot je razvidno iz našega pričujočega dela.
Keywords: retorika, argumentacija, Toulmin, volilna kampanja, Franc Kangler, Tomaž Kancler, Evropska prestolnica kulture.
Published: 22.09.2011; Views: 10036; Downloads: 193
.pdf Full text (1,78 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica