Search the digital library catalog

Abstract: Izvleček V diplomskem delu smo raziskali možnost odkrivanja obolelih in posušenih dreves hrasta z uporabo drona in multispektralne kamere. Namen raziskave je bil preveriti učinkovitost sodobnih metod daljinskega zaznavanja pri hitrejšem in natančnejšem prepoznavanju dreves v stresu v primerjavi s tradicionalnimi fizičnimi obhodi. V rezervatu Cigonca smo izvedli prelet z dronom DJI Phantom 4, opremljenim z multispektralno kamero Parrot Sequoia. Zajete podatke smo obdelali s programom PIX4Dfields ter nato izdelali ortomozaik in izračunali indeks NDVI, na podlagi katerega smo določili tri potencialno stresna območja. Nato smo opravili fizični obhod za potrditev rezultatov. Ugotovili smo, da so bila drevesa na vseh treh območjih dejansko prizadeta. Na območju 1 (NDVI 0,45–0,49) so bila drevesa preraščena z bršljanom, kar je zmanjšalo njihovo vitalnost. Na območju 2 (NDVU 0,36–0,39) so bila drevesa močno poškodovana zaradi glivičnih okužb ter so imela razpoke in slabo porasle krošnje. Na območju 3 (NDVI 0,29–0,32) so bila drevesa povsem posušena in brez ekonomske vrednosti. Iz rezultatov je razvidno, da uporaba drona in multispektralne kamere omogoča hitro, učinkovito in prostorsko natančno zaznavanje stresnih območij ter bistveno prispeva k pravočasnemu ukrepanju za ohranjanje vitalnosti hrastovih gozdov in zmanjšanje gospodarske škode.
Keywords: hrast, sušenje, dron, multispektralna kamera
Published in DKUM: 28.10.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (2,33 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na prikaz in opis implementacije robota v robotsko celico. Namen je bil zamenjati fizično delo človeka z robotom in hkrati povečati produktivnost celotne celice. Področje na katero se to delo nanaša je avtomatizacija in robotika, kjer vpeljemo različne komponente v eno avtomatizirano celico. V teoretičnem delu je podrobneje opisanih nekaj malenkosti o tem kaj je robot in njihovem razvoju, predstavljene so vse komponente robotske celice in opis robotske celice. Empirični del zajema opis programiranja robota, vpeljave ostalih komponent v celico ter namestitev robota v celico in njegov zagon. Na koncu smo izvedli uspešno implementacijo robota v robotsko celico.
Keywords: robot, celica, programiranje, kos (obdelovanec), kamera, PLK (programirljiv logični krmilnik)
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (2,04 MB)

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena nadgradnja aplikacije reševanja Rubikove kocke s kolaborativnima robotoma. Sekvenco potez generira reševalni algoritem preko nadzornega računalnika, kjer se izvaja aplikacija. Za načrtovanje in vizualizacijo simulacije je bilo uporabljeno programsko orodje RoboDK, ki je bilo povezano z okoljem MATLAB. V programskem okolju MATLAB se izvaja celotni programski algoritem, ki omogoča zajetje prvotnega stanja Rubikove kocke z industrijsko kamero, izračun rešitve in upravljanje obeh kolaborativnih robotov.
Keywords: kolaborativni industrijski robot UR, industrijska kamera, reševanje Rubikove kocke, RoboDK, MATLAB
Published in DKUM: 08.07.2025; Views: 0; Downloads: 35
Full text (2,49 MB)

Abstract: V novodobni proizvodni industriji je velikega pomena hitra, natančna in prilagodljiva kontrola kakovosti proizvodov, zato se je pri diplomski nalogi oblikoval sistem, ki lahko s pomočjo laserske triangulacije, podprte s programsko kodo, brezstično oz. neinvazivno izmeri dimenzije proizvodov. Glavna komponenta sistema je 3D kamera SICK Ranger3 Camera, ki pa za svoje delovanje potrebuje še integracijski modul SIM4000, linijski laser podjetja Blau Optoelektronik ter inkrementalni dajalnik. Omenjene komponente je bilo treba namestiti na ogrodje, jih umeriti ter uskladiti njihovo delovanje s pomočjo programske kode, s čimer se je lahko pridobil in analiziral 3D posnetek premeta.
Keywords: določanje dimenzij, SICK, Ranger3, 3D kamera
Published in DKUM: 19.09.2024; Views: 0; Downloads: 21
Full text (5,11 MB)

Abstract: Fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS) so pripravki, ki se uporabljajo v kmetijstvu z namenom varstva rastlin in pridelkov pred škodljivci, pozročitelji bolezni in plevelom. Uporaba FFS in njihovi potencialni negativni učinki na okolje so dandanes zelo odmevni, vendar si zadostne pridelave kmetijskih rastlin ne moremo predstavljati brez njihove uporabe, zato je potrebno več pozornosti nameniti obvladovanju oziroma nadziranju njihove rabe. V sadovnjaku jablan smo izvedli poskus s pomočjo kamere Intel Realsense, ki je osnova nadgradnje osnovnega adaptivnega sistema za nanos FFS, ki deluje na principu elektromagnetnih ventilov na pršilniku. Sistem je bil zasnovan in preizkušen v projektu TRANSFARM 4.0 na Katedri za biosistemsko inženirstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Cilj diplomske naloge je proučiti možnost nadgradnje tega sistema z uporabo kamere Intel Realsense D435if, s katero bomo lahko izračunali približek prihranka FFS v sadovnjaku v primerjavi z osnovnim adaptivnim sistemom. Ugotoviti želimo, ali se uporaba te kamere obrestuje, saj je cenovno 5-krat ugodnejša od sistema LiDAR, ki se uporablja pri osnovnem adaptivnem sistemu. Poskus je bil opravljen na delu sadovnjaka, ki je segal 20 m v dolžino in 3 m v širino. Opravljenih je bilo 19 posnetkov krošenj, kjer je bila razdalja med kamero in krošnjami 2 m. Glavna ugotovitev je nakazala potencialni prihranek fitofarmacevtskih sredstev v obsegu 10 odstotkov. Uporaba kamere se je torej izkazala kot učinkovita in predstavlja pomemben korak v razvoju natančnejšega nanosa FFS, kar prinaša kmetom prihranek tako pri uporabi FFS kot pri nakupu tehnologije.
Keywords: sadovnjak, kamera, fitofarmacevtska sredstva, adaptivni sistem
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 40; Downloads: 21
Full text (1,23 MB)