Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obsega opis izdelave digitalnega dvojčka proizvodnega obrata v podjetju Plastika Skaza d.o.o., s pomočjo katere je bila izvedena analiza zasedenosti operaterjev strojev na posameznih delovnih mestih. Rezultate analize stanja zasedenosti operaterjev smo dobili s pomočjo simulacije proizvodnega procesa v programu Visual Components v katerem smo digitalni dvojček tudi izdelali. Za izdelavo digitalnega dvojčka je bilo potrebno proizvodni proces dobro preučiti, da je bila razlika med fizičnim proizvodnim obratom in digitalnim dvojčkom minimalna. S pomočjo rezultatov analize stanja zasedenosti operaterjev smo oblikovali predloge za izboljšave proizvodnega procesa, ki smo jih prav tako analizirali s pomočjo simulacije. S pomočjo izvedbe analize smo lahko podali optimizacijske predloge, s katerimi je mogoče znižati stroške proizvodnega obrata. Prav tako smo s statistično analizo modela potrdili njegovo natančnost in sovpadanje z realnim proizvodnim procesom. Glavni cilj magistrskega dela je bil predlagati spremembe, ki bi omogočale enak izkupiček proizvodnega obrata z manjšim skupnim številom operaterjev strojev v proizvodnem obratu.  
Keywords: digitalni dvojček, analiza proizvodnega procesa, optimizacija proizvodnega procesa, Visual Components, simulacija proizvodnega procesa, stroškovna kalkulacija, statistična analiza
Published in DKUM: 22.12.2023; Views: 377; Downloads: 86
Full text (3,95 MB)

Abstract: Globalizacija poslovanja ima pomemben vpliv na delovanje in konkurenčnost podjetij po vsem svetu. Vse bolj optimizirane in cenovno dostopne logistične rešitve omogočajo enostavno vzpostavitev partnerskega odnosa med podjetji na mednarodnem trgu. Danes uvoz blaga iz geografsko oddaljenih držav z drugih celin več ne predstavlja večjih težav in komplikacij, k čemur je bistveno pripomogel tudi razvoj kontejnerizacije v zadnjih desetletjih. Stroškovna ugodnost kontejnerskega transporta je podjetnikom omogočila, da se pri nabavi določenih proizvodov lahko odločajo za cenovno ugodnejše dobavitelje, ki večinoma izvirajo iz revnih in gospodarsko oslabljenih držav, kjer je delovna sila v primerjavi z zahodnimi trgi bistveno cenejša. Na nabavni strani so evropska podjetja močno odvisna od Kitajske, ki je največja trgovinska partnerica držav Evropske unije. Kitajska je zelo dejavna tudi v lesni industriji in je ena izmed največjih izvoznic lesnih proizvodov na svetu. Večina evropskih veletrgovcev lesne proizvode kitajskega porekla ponuja potrošnikom na evropskem trgu. Zaradi tega smo želeli ugotoviti, ali lahko uvoz lesnih proizvodov s Kitajske v primerjavi z nabavo slednjih pri evropskih dobaviteljih za evropska podjetja iz cenovnega vidika predstavlja konkurenčno prednost. V sklopu magistrskega dela smo se posledično odločili, da se bomo osredotočili na analizo uvoza lesnih proizvodov s Kitajske v Evropo s poudarkom na kontejnerskem transportu. Zaradi kompleksnosti in raznolikosti lesnih proizvodov smo se v empiričnem delu odločili za preučevanje uvoza dveh proizvodov, in sicer vezanih plošč in večslojnih lesenih podov. Za slednja proizvoda smo naredili kalkulacijo stroškovne cene, ki je sestavljena iz nabavnih cen kitajskih proizvajalcev in vseh transportnih in drugih stroškov, ki bi jih pri uvozu imelo slovensko podjetje. Pridobljeno stroškovno ceno smo v nadaljevanju primerjali tudi s stroškovnimi cenami konkurentov na evropskem trgu. Ugotovili smo, da je uvoz vezanih plošč in večslojnih lesenih podov s Kitajske za evropska podjetja v primerjavi z nabavo izbranih proizvodov na evropskem trgu s stroškovnega vidika primernejša izbira. Kitajski proizvajalci so toliko cenejši, da večji stroški kontejnerskega transporta in stroški carinskih dajatev bistveno ne vplivajo na končno stroškovno ceno. Na podlagi tega menimo, da je za slovensko podjetje ob izbiri kvalitetnega in zanesljivega kitajskega dobavitelja uvoz vezanih plošč in večslojnih lesenih podov lahko zelo dobičkonosen posel.
Keywords: mednarodno poslovanje, kontejnerski transport, Kitajska, lesni proizvodi, kalkulacija stroškovne cene
Published in DKUM: 29.06.2023; Views: 505; Downloads: 66
Full text (1,98 MB)

Abstract: Diplomsko delo je nastalo na podlagi obravnave realnega primera v podjetju Daihen Varstroj, d. d. Izhodišče naše obravnave je kupčevo naročilo robotske celice za varjenje kovinskih stojal, pri čemer smo proučili in izbrali ustrezno robotsko varilno opremo, izvedli kalkulacije zvarov pri različnih varilnih postopkih in na koncu izdelali še stroškovno kalkulacijo različnih postopkov varjenja. Cilj diplomskega dela je najti ustrezno tehnično rešitev za kupca, da bo omogočala zagotavljanje zadostnega števila kakovostno izdelanih kovinskih stojal na teden s čim nižjimi stroški izdelave le-teh, in dokazati stroškovno upravičenost nakupa robotske opreme za varjenje kovinskih stojal. Ob izbiri ustrezne opreme je treba upoštevati nabavno vrednost, taktni čas izdelave za eno stojalo, stroške izdelave in tudi kakovost zavarjenih kosov. V diplomskem delu smo dokazali, da so v primeru varilne robotske celice z varilnim postopkom Synchro-feed vse te štiri točke dosežene optimalno v primerjavi z drugimi razpoložljivimi postopki oz. opremo.
Keywords: varilna robotska celica, Synchro-feed, horizontalno zasučni pozicioner, kalkulacija zvarov, stroškovna kalkulacija
Published in DKUM: 13.09.2022; Views: 757; Downloads: 125
Full text (3,76 MB)

Abstract: Magistrska naloga temelji na analizi ekonomike za veliko mešano kmetijo Meško, kjer se ukvarjajo s perutninarstvom in govedorejo, pridelujejo pa tudi česen za Semenarno Ljubljana. V magistrski nalogi je predstavljena ekonomska analiza kmetijske proizvodnje, ki se nanaša samo na perutninarstvo. Namen naloge je, da s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov, ocenimo ekonomičnost reje piščancev na kmetiji Meško. Za oceno ekonomske upravičenosti investicije smo uporabili metode kalkulacij skupnih stroškov in simulacijskega modeliranja. Sledila je finančna analiza investicije. Višina investicije je bila ocenjena na 500.000,00 €. Letni denarni tok reje piščancev je znašal 63.999,83 €, skupni stroški za analizirano panogo so znašali 25.720,43 €. S pomočjo kalkulacij skupnih stroškov smo ocenili koeficient ekonomičnosti, ki znaša Ke = 3,19. Nato smo ocenili parameter NSV pri 5 % obrestni meri, ki je znašal 31.609,08 €. S tem smo ugotovili, da je poslovanje analizirane kmetije ekonomsko upravičeno in da je gradnja novega hleva na kmetiji smiselna, saj bi se investicija ob trenutnih odkupnih cenah piščancev povrnila v 11. letu. Ocenili smo tudi ISD. Izračunan ISD znaša 6,18 %. NSV takrat znaša 16,84 €. Raziskava je bila podkrepljena še s S.W.O.T. analizo, kjer smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti izbrane investicije, saj so investicije ena od najtežjih, hkrati pa tudi najpomembnejših odločitev pri vodenju podjetja ali kmetije.
Keywords: perutnina, investicija, skupni stroški, kalkulacija, novogradnja
Published in DKUM: 15.03.2022; Views: 1111; Downloads: 210
Full text (4,08 MB)

Abstract: Pridelava voluminozne krme je na govedorejskih kmetijah izjemno pomembna, saj služi kot osnova za praktično vsak obrok. Redkokdaj pa se vprašamo, koliko nas pridelava te krme dejansko stane in kateri stroški pri tem nastajajo. V diplomskem delu smo se ukvarjali ravno s to tematiko in sicer smo izračunavali in ocenjevali stroške pridelave voluminozne krme za travno silažo in seno iz dosuševalne naprave. Po ovrednotenju vseh stroškov, ki nastajajo pri pridelavi, smo dobili konkretne številke, na podlagi analiz domače voluminozne krme pa smo izračunali tudi krmni obrok in količino hranil iz domače in dokupljene krme. Cena kilograma travne silaže je 0,041 €, sena iz dosuševalne naprave 0,144 €, cena celotnega obroka dnevno za posamezno žival pa je 2,969 € po kravi. Skupno naj bi dnevno vsaka žival zaužila 37,4 kg krme, od tega 22,5 kg doma pridelane voluminozne krme. Domača voluminozna krma predstavlja 60 % celotnega obroka, dokupljena 40 %, medtem ko dokupljena krma predstavlja 56 % končne cene obroka, domača voluminozna pa 44 %.
Keywords: ocena stroškov, kalkulacija, voluminozna krma, pridelava
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 872; Downloads: 107
Full text (420,11 KB)