1. Dejavniki, ki vplivajo na kakovost vzgojno-izobraževalnega dela na osnovnih šolahKristina Kepe, 2016, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava dejavnike, ki vplivajo na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa in je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu magistrska naloga prikazujemo različne opredelitve kakovosti ter lastnosti kakovostne šole, nato pa tudi lastnosti kakovostnega učitelja. V nadaljevanju smo prikazali izhodišča ter pomen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti za šolske institucije. V zadnjem delu teoretičnega dela pa smo se osredotočili na prikazovanje dejavnikov, ki vplivajo na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. Strokovna literatura opredeljuje dejavnike kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa predvsem s terminom kazalniki kakovosti, zato smo tudi v magistrski nalogi uporabili termin kazalniki in ne dejavniki, kot je zapisano v naslovu naloge.
Drug del magistrske naloge je empirični del, v katerem prikazujemo rezultate raziskave, ki smo jo opravili na Dvojezični Osnovni Šoli 1 Lendava (v nadaljevanju DOŠ1 Lendava). Rezultati opravljene raziskave predstavljajo kazalnike kakovostne šole po mnenju učencev DOŠ1 Lendava in njihovih staršev, zadovoljstvo učencev in staršev s kakovostjo šole, ki jo obiskujejo učenci ter mnenja anketirancev za izboljšanje kakovosti obstoječega vzgojno-izobraževalnega procesa. Ob koncu magistrske naloge pa predstavljamo še sklepne ugotovitve.
Keywords: kakovost, vzgojno-izobraževalni proces, kakovostna šola, evalvacija, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, pristopi, kazalniki
Published in DKUM: 12.08.2016; Views: 2261; Downloads: 257
 Full text (1,36 MB) |
2. RAVNATELJEVO SPREMLJANJE IN USMERJANJE UČITELJEVEGA DELANina Tement, 2011, undergraduate thesis Abstract: Velikega pomena je, da šole učencem nudijo kakovostno izobrazbo in da zaposlujejo ljudi, ki svoje poučevanje nenehno izboljšujejo in ga prilagajajo razmeram v bližnjem okolju in po svetu. Kakovostna izobrazba namreč omogoča učencem, da se razvijejo v odgovorne in samozavestne osebe, ki znajo preživeti v informacijski dobi, katero zaznamuje hitro povečevanje števila informacij. V praksi pa smo še vedno velikokrat priča individualizmu v šolah, zavračanju novih idej in medsebojnega sodelovanja. Ravnatelji, katerih glavna naloga bi morala biti skrb za kakovostno šolo, saj je to vendar glavni namen te organizacije, so zasipani s kupi administrativnih obvez in izgubljajo stik s tem, kar je v šoli zares pomembno. Zato sem v teoretičnem delu diplomskega dela predstavila pomembnost in pravilen način izvajanja spremljave učiteljevega dela. Predvsem sem se osredotočila na neposredno opazovanje učnega procesa (hospitacije), ki ima veliko neizkoriščenega potenciala v slovenskih šolah. S pravilnim, pogostejšim in doslednejšim izvajanjem, bi lahko nepredstavljivo izboljšali kakovost učenja in poučevanja. V empiričnem delu diplomskega dela sem žal ugotovila, da se v slovenskih šolah hospitacije izvajajo največkrat dvakrat letno in pri učiteljih še vedno pogosto vzbujajo negativne občutke. Da bi spremenili ta negativen odnos, bi morali o koristnosti hospitacij seznaniti že bodoče učitelje, pa tudi spremeniti zakonodajo, ki tako ohlapno določa spremljavo učiteljevega dela. Iz slovenskih šol bi morali pregnati individualizem, zaprtost posameznih oddelkov in strah pred kritiko. Učitelje bi morali motivirati k izboljševanju svojega dela in spodbujati medsebojno sodelovanje ter izmenjavo mnenj na šolah in tudi med šolami. S pozitivnim pristopom k hospitacijam lahko dosežemo večje zadovoljstvo pri učiteljih, večjo kakovost poučevanja in bolj kakovostno šolo. Zakaj se potem še kar upiramo?
Keywords: vodenje za kakovost, kakovostna šola, kakovostno učenje in poučevanje, učitelji, ravnatelj, hospitacije, spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela
Published in DKUM: 19.07.2011; Views: 5219; Downloads: 654
Full text (2,06 MB) |
3. KULTURA V NAŠIH VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH USTANOVAHNatalija Krempl, 2009, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Namen naloge je bil ugotoviti vpliv šolske klime na uspeh učencev in kakšna kultura prevladuje v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V ta namen sem uporabila deskriptivno metodo dela, kjer gre za preučevanje na nivoju opisovanja dejstev, odnosov, procesov, brez vzročnega opisovanja. Na podlagi knjig, člankov in internetnih virov sem primerjala poglede različnih avtorjev in predstavila njihove glavne ugotovitve.
V nalogi sem si zastavila naslednje raziskovalne hipoteze:
1.) Kultura je del socialnega sistema in eden najpomembnejših dejavnikov za razumevanje delovanja ustanov.
2.) Kultura je stabilna in strukturira okolje.
3.) Glede na to, kakšna je klima, lahko napovemo uspešnost šole.
4.) Jedro kulture predstavlja ideologija.
5.) V slovenski kulturi so vzgojno-izobraževalne ustanove storilnostno naravnane, kjer je otrokova uspešnost pomembnejša kot sreča in zadovoljstvo.
Ugotovila sem, da ima šolska klima precejšen vpliv na uspeh učencev, saj je več socialnih interakcij tam, kjer prevladuje zdrava šolska klima, prav tako se učinkovitost kaže z boljšim učnim uspehom. Ugotovila sem, da so slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove storilnostno naravnane, kjer je uspešnost pomembnejša kot otrokova sreča in zadovoljstvo. Vzrok za to vidim v vsej slovenski kulturi, ki ima visoka pričakovanja, saj je povprečnost v današnjem času označena za sivo, žalostno in nevredno.
Keywords: Ključne besede: šolska kultura, socialna klima, kakovostna šola, vzgoja, vzgojni stili, uspešnost.
Published in DKUM: 11.05.2009; Views: 3281; Downloads: 590
Full text (529,33 KB) |
