1. Testiranje bentonitov v pridelavi vinaAleksander Fideršek, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v laboratorijskih poskusih preizkušali nekatere komercialne bentonite, ki se uporabljajo za stabilizacijo termolabilnih beljakovin. Testirali smo jih glede na učinkovitost odstranjevanja termolabilnih beljakovin, odstotek usedline, vpliv na bistrenje, zmožnost vpijanja vode in vpliv na kakovost vina. Ugotovili smo, da so pH vrednosti različne tudi pri bentonitih s podobno sestavo in da med količino potrebnega bentonita ter pH vrednostmi obstaja močno inverzno razmerje. Najvišji za stabilizacijo potreben odmerek se je pokazal pri bentonitu NaCalit, največ usedline pa tvorita Bentogran in Puranit. Pri testiranju vpliva na bistrost so se bolje izkazali bentoniti z višjim deležem natrija, ugotovili pa smo tudi, da nekateri bentoniti negativno vplivajo na organoleptične lastnosti vina.
Keywords: bentonit, enološko sredstvo, kakovost vina
Published in DKUM: 25.07.2018; Views: 2108; Downloads: 89
 Full text (781,36 KB) |
2. KEMIJSKA SESTAVA IN SENZORIČNA VREDNOST VIN NEKATERIH INTERSPECIFIČNIH SORT VINSKE TRTENejc Gorjup, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: V letu 2012 smo v poskusu proučevali biološke in senzorične lastnosti pri šestih medvrstnih hibridih vinske trte. Sorte smo primerjali s kontrolno sorto Vitis vinifera L. 'Modri pinot'. Ugotovili smo, da sta največjo povprečno maso grozdja na trs imeli sorti 'Cabernet Carol' in 'Johannitter'. Največjo vsebnost sladkorjev v grozdnem soku je imela sorta 'Johanniter', najmanjšo pa sorta 'Monarch' (p ≤ 0,05). Največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin smo izmerili pri sortah 'Cabernet Carol' in 'Prior', najmanjšo pa pri sortah 'Regent' in 'Johanniter'. Nizke vrednosti pH v soku so bile izmerjene pri sortah 'Cabernet Carol', 'Prior' in 'Monarch', najvišji pH pa je imela sorta 'Regent' (p ≤ 0,05). Najvišje vsebnosti antocianov ter intenziteto barve smo določili pri sortah 'Regent', 'Monarch' in Rondo', slednja ima tudi največjo vsebnost taninov. Pri senzoričnem profilu vina vsi medvrstni hibridi ustrezajo kakovosti vina žlahtne vinske trte.
Keywords: Vinska trta, medvrstni hibridi, sestava mošta, sestava vina, kakovost vina.
Published in DKUM: 21.07.2016; Views: 2085; Downloads: 211
Full text (696,24 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. VPLIV RAZLIČNIH ZAMAŠKOV NA VSEBNOST ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA IN ORGANOLEPTIČNO OCENO VINA SORTE 'SAUVIGNON'Denis Ivančič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V letih 2010-2012 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv različnih zamaškov na vsebnost žveplovega dioksida ter na organoleptično oceno vina sorte 'Sauvignon'. Zastavljeni poskus je trajal 24 mesecev. Ob polnitvi 27. 7. 2010, je vino vsebovalo 40 mg/L prostega žveplovega dioksida. Pet in devet mesecev po polnitvi se je vsebnost prostega SO2 statistično značilno zmanjšala pri sintetičnem in aglomeriranem zamašku v primerjavi s plutastim in navojnim zamaškom (p 0.05). Štiriindvajset mesecev po polnitvi je bila vsebnost prostega SO2 pri sintetičnem zamašku 19 mg/L, nekoliko večja je bila pri aglomeriranem zamašku (24 mg/L), največje vsebnosti pa so bile pri plutastem in navojnem zamašku (27 mg/L). Pri senzorični oceni je pri vseh parametrih najboljše ocene prejelo vino zaprto s plutastim zamaškom. Kljub ne najmanjšim vsebnostim prostega SO2 je najslabšo senzorično oceno prejelo vino zaprto z aglomeriranim zamaškom.
Keywords: vino, zamašek, kakovost vina, žveplov dioksid
Published in DKUM: 04.09.2013; Views: 1742; Downloads: 184
Full text (4,02 MB) |
7. VPLIV DEFOLIACIJE IN DOZOREVANJE GROZDJA NA KAKOVOST VINA SORTE 'MODRI PINOT'Klavdija Rauter, 2010, undergraduate thesis Abstract: V letu 2007 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv defoliacije in dozorelosti grozdja na kakovost vina sorte 'Modri pinot'. Poskus je bila postavljen v vinogradu po metodi naključnih skupin s štirimi obravnavanji in tremi ponovitvami. Med dozorevanjem grozdja nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanji, pri trgatvi pa so bile razlike statistično značilne. Na kemijsko sestavo grozdja je imel večji vpliv čas trgatve (dozorelost grozdja) kot defoliacija. Sok grozdja kontrolnih trt je imel v prvem roku trgatve (T1K) najmanjšo gostoto mošta (86,4 °Oe) in pH vrednost (pH = 3,16) ter največjo vsebnost skupnih kislin (11,71 g/L). Pri obravnavanju T2D je bilo obratno; gostoto mošta (96,4 °Oe) in pH vrednost (pH = 3,38) sta bili največji, vsebnost skupnih kislin (9,5 g/L) pa je bila najmanjša. Vini iz obravnavanj druge trgatve sta, kljub slabši barvi, prejeli boljšo skupno oceno kot vini iz obravnavanj prve trgatve. Pri senzoričnem ocenjevanju je vino iz obravnavanja T2K dobilo najvišjo oceno. To vino je vsebovalo 13,20 vol. % alkohola (več je vsebovalo le obravnavanje T2D), 96 mg/L antocianov (več je vsebovalo le obravnavanje T1D) ter najmanjšo vsebnost skupnih fenolov (798 mg/L) in taninov (0,28 g/L).
Keywords: 'Modri pinot', defoliacija, dozorelost grozdja, kakovost vina
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 3060; Downloads: 229
Full text (688,87 KB) |
8. VPLIV NAČINA VINIFIKACIJE NA KAKOVOST VINA cv. MODRI PINOTSimon Gregorinčič, 2009, undergraduate thesis Abstract: V letu 2005 smo preizkušali tri različne postopke maceracije grozdja cv. ´Modri pinot´: klasična maceracija (Km), hladna maceracija (Hm) ter maceracija z dvigom temperature v zaključni fazi maceracije (Tm). Pri maceraciji z dvigom temperature je bila statistično značilno manjša vsebnost alkohola, večji ostanek sladkorja ter večji skupni ekstrakt v primerjavi s Km ter Hm. Večji skupni ekstrakt je zaželjen za boljšo senzorično kakovost vina. Zaradi višje temperature v drozgi je bila pri maceraciji Tm največja vsebnost skupnih fenolov za 35 % več kot Km in 28 % več kot Hm. Vsebnost skupnega ekstrakta Tm je bila večja za 10% glede na Km in 19 % glede na Hm. Vina maceracije Tm so bila pri obeh ocenjevanjih najbolje ocenjena, kar pomeni, da so imela najboljše senzorične lastnosti.
Keywords: Modri pinot, vinifikacija, kakovost vina
Published in DKUM: 23.11.2009; Views: 3563; Downloads: 315
Full text (1,02 MB) |
