1. Analiza povezanosti sindroma izgorelosti zdravstvenega osebja in kakovosti zdravstvene storitve v zdravstvenem domu xKatarina Šuc, 2021, master's thesis Abstract: Sindrom izgorelosti zaradi hitrega tempa življenja vse bolj postaja del in stalnica vsakdanjega življenja. Prisoten je v vseh gospodarskih panogah, glede na predhodne študije pa je najbolj razširjen v zdravstvu, zato je bila izvedena raziskava sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci. Sindrom izgorelosti smo primerjali s kakovostjo zdravstvenega doma x in ugotovili nekatere povezave.
V teoretičnem delu je opredeljen pomen ključnih besed magistrskega dela, opredeljena je delovna izčrpanost in pojasnjeni so glavni dejavniki, ki ločijo posameznika od faze delovne izčrpanosti, deloholizma in sindroma izgorelosti; opisani so vzroki in posledice le tega ter povzete ugotovitve raziskav že razširjenih primerov tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Povzete so glavne značilnosti managementa in kakovosti v zdravstvu ter analizirana je povezanost med njimi.
V empiričnem delu je bil na podlagi različnih anketnih vprašalnikov oblikovan enoten vprašalnik, ki je z rezultati odgovarjal na vsa raziskovalna vprašanja. V njem so bila povezana vprašanja o sindromu izgorelosti, adrenalni izgorelosti in kakovosti v zdravstvenem sistemu. Med zdravstvene delavce zdravstvenega doma x je bilo razdeljenih 60 anket, vrnjenih je bilo 50 izpolnjenih anket. Na podlagi rezultatov izgorelost ni bila dokazana kljub tezam, da se v zdravstvenem sistemu pojavlja v največji meri. Ugotovljeno pa je bilo, da se izgorelost v celoti povezuje s sistemom kakovosti zdravstvenega sistema in da komunikacija z zaposlenimi zelo vpliva na samopodobo posameznika ter na razvoj sindroma izgorelosti.
Ugotovljeno je bilo, da je kakovost zdravstvene nege povezana s kakovostjo delovnih pogojev. Vedenjski vzorci posameznikov, ki privedejo do izgorelosti, se v veliki meri povezujejo s telesno govorico posameznikov; če so le-ti utrujeni in izgoreli, bo ogrožena kakovost zdravstvene storitve. Sicer pa je zdravstvena nega v zdravstvenem domu x ustrezna, zato je predlagano upoštevanje načel kakovosti, da bo kakovost zdravstvene nege ostala na ustrezni ravni.
Keywords: sindrom izgorelosti, kakovost v zdravstvu, zdravstveno osebje, adrenalna izgorelost, management v zdravstvu
Published in DKUM: 15.11.2021; Views: 548; Downloads: 100
 Full text (1,87 MB) |
2. Ključni dejavniki oblikovanja učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela nujne medicinske pomoči v slovenijiTatjana Kitić Jaklič, 2019, doctoral dissertation Abstract: Zdravstveni sistemi po vsem svetu so pred velikimi izzivi in težave, s katerimi se soočajo zdravstvene organizacije, niso od včeraj. Zdravstvo predstavlja enega od največjih sektorjev gospodarstva. Izdatki zanj pospešeno rastejo zaradi vplivov hitrega tehnološkega razvoja medicine, zviševanja zahtev uporabnikov zdravstvenih storitev, demografskih sprememb in številnih drugih sprememb okolja. Primarna zdravstvena dejavnost je prepoznana kot izredno pomembni del zdravstvenega sistema. Pomemben del primarnega zdravstvenega varstva pa je služba nujne medicinske pomoči (NMP). To je javna služba, ki opravlja medicinsko oskrbo nenadno obolelih ali poškodovanih oseb.
V zadnjih dvajsetih letih raziskovalci iz večine razvitih držav poročajo o soočanju s trendom zviševanja števila obravnav v službah NMP predvsem na račun že omenjenih negativnih trendov, kar ima za posledico težnjo po reorganizaciji sistema NMP, čemur smo priča tudi v našem okolju. Sodobno in premišljeno zgrajen sistem NMP, še posebej tisti na predbolnišnični ravni, je pogoj za boljše izhode zdravljenja in nižje stroške zdravstvene obravnave v nadaljevanju oskrbe na vseh drugih ravneh zdravstvenega varstva.
V tem raziskovalnem delu smo osredotočeni na analizo dejavnikov, ki vplivajo na organizacijski model NMP, kar je predpogoj za oblikovanje uspešne in učinkovite mreže NMP v naši državi. Doktorsko disertacijo smo razdelili na dva dela. V teoretičnem delu raziskave smo izvedli primerjalno analizo strokovne literature domačih in tujih avtorjev ter se oprli na osnovne značilnosti znanstvene deskripcije. Iskali in potrjevali smo povezave med njimi, jih medsebojno primerjali in ustrezno interpretirali.
V drugem, empiričnem delu raziskave smo s pomočjo podatkov o številu opravljenih obravnav (ambulantnih pregledov, hišnih obiskov in nujnih intervencij) pridobili vpogled v učinkovitost trenutnega organizacijskega modela NMP na področju Gorenjske. Na osnovi vsebinske analize področja dela, analize demografskih in drugih kazalnikov za proučevano območje ter analize števila in profila zaposlenih smo definirali strukturno razsežnost organizacijskega modela, in sicer tako za gorenjsko regijo kakor tudi za primerljive enote NMP dveh drugih regij v Republiki Sloveniji. Procesno razsežnost organizacijskega modela smo analizirali z uporabo tehnike intervjuja nadrejenih v službi NMP in ocenili pomembnost posameznih procesov v službi NMP. S pomočjo anketnega vprašalnika smo opredelili stopnjo zadovoljstva zaposlenih v službi NMP s svojim delom, kar smo nadgradili z definiranjem organizacijske kulture v tej službi, in opredelili stopnjo zadovoljstva pacientov. Na osnovi časovne vrste podatkov v preteklem desetletnem obdobju o številu obravnav v službi NMP na področju gorenjske regije smo oblikovali napoved trendov za posamezno vrsto obravnav (to je število ambulantnih pregledov, hišnih obiskov, nujnih intervencij) za prihodnje petletno obdobje. Z analizo finančnih kazalnikov in kazalnika kadrovskih virov smo analizirali učinkovitost organizacijskega modela službe NMP.
Najpomembnejši teoretični prispevek doktorske disertacije je v proučevanju in identifikaciji ključnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje organizacijskega modela NMP. S tem delom smo prispevali teoretično spoznanje na področju oblikovanja organizacijskega modela službe NMP. Teoretična vrednost doktorske disertacije je torej predvsem v prikazu empirične povezanosti med vsemi razsežnostmi organizacije ter dejavniki učinkovitosti in uspešnosti organizacijskega modela. Na osnovi novih teoretičnih spoznanj smo oblikovali temeljna načela za oblikovanje učinkovitega in uspešnega organizacijskega modela NMP. Predstavljen je sodoben organizacijski model NMP, ki bo snovalcem politike zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji pomagal izboljšati organiziranost NMP na področju celotne države.
Keywords: organizacija, management v zdravstvu, zdravstveni sistem, nujna medicinska pomoči, kakovost v zdravstvu, kazalniki kakovosti
Published in DKUM: 01.12.2020; Views: 684; Downloads: 0 |
3. Varnost pacientov skozi pogled zdravstvenega delavcaSanja Radujko, 2019, master's thesis Abstract: Zdravstvena dejavnost je področje z visokim tveganjem zaradi neželenih dogodkov, ki nastanejo kot posledica procesa zdravljenja in ne bolezni. Ugotoviti smo želeli stanje na področju varnosti pacientov skozi poglede zdravstvenih delavcev v zdravstveni negi in njihovo videnje le-tega v okviru timskega dela, komunikacije, pogostosti nastanka in sporočanja napak, odnosa med nadrejenimi in podrejenimi in ne nazadnje odgovornosti do pacientov.
Raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Izvedena je bila v dveh slovenskih bolnišnicah. Podatki so bili zbrani s strukturiranim AHRQ-vprašalnikom in lastnim delom vprašalnika. Vzorec je sestavljalo nekaj manj kot 400 medicinskih sester različne stopnje izobrazbe.
Večina respondentov vidi vzrok za ogrožanje varnosti pacientov v sistemu dela in ne v zdravstvenem osebju. Dobra četrtina anketiranih zdravstvenih delavcev je navedla, da je že kdaj naredila napako v škodo pacientu, kar so tudi priznali in zaradi tega bili šikanirani. Velika večina anketiranih zdarvstvenih delavcev meni, da je storjenih več napak, kot se jih dejansko prizna.
Kultura varnosti pacientov je kompleksen pojav, ki ne nastane čez noč, a moramo ozavestiti dejstvo, da lahko preprečimo marsikatero zdravstveno napako. Ugotovili smo, da je stanje varnosti pacientov ocenjeno s povprečno oceno 3,6, kar je nekje med sprejemljivo in zelo dobro, kar pa ne pomeni, da ne moremo stremeti k še boljšemu rezultatu.
Keywords: Varnost pacientov, odgovornost za napake, kakovost v zdravstvu, napake v zdravstvu, poročanje o varnostnih zapletih
Published in DKUM: 02.12.2019; Views: 1366; Downloads: 265
Full text (4,35 MB) |
4. Vpliv dejavnikov kakovosti na organizacijsko kulturo in klimo v zdravstvuKaja Železnik, 2019, master's thesis/paper Abstract: V magistrskem delu je obravnavana kakovost v zdravstvu ter različni kazalniki le-te. Opredeljeni so kazalniki organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECS), projekt PATH ter šest načel kakovosti. Na podlagi šestih načel kakovosti smo ugotovili, kako je kakovost v zdravstvu povezana in vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v slovenskih bolnišnicah. S pomočjo Likertove lestvice smo ugotovili, katero načelo je za zaposlene v slovenskih bolnišnicah na področju dela najmanj in katero najbolj pomembno. Anketirani so ocenili, da je najpomembnejše načelo varstvo pacientov, zatem osredotočenost na obravnavo pacienta, uspešnost zdravstvenih posegov, enakost do obravnave pacienta, pravočasno zdravljenje, za očitno najmanj pomembno pa so ocenili učinkovitost. Za večjo relevantnost pomembnosti načel kakovosti anketiranih smo v anketi uporabili tudi rangiranje teh načel. Na podlagi dobljenih rezultatov so anketiranci ocenili, da je najpomembnejše varstvo pacientov in najmanj pomembna učinkovitost v smislu – ali lahko nekaj naredimo ceneje z enakim učinkom. V tem delu smo ugotovili, da je rezultat o najbolj pomembnem in najmanj pomembnem načelu enak, ne glede na vrsto merjenja pomembnosti načel.
Keywords: Dejavniki kakovosti, kakovost v zdravstvu, organizacijska klima, organizacijska kultura
Published in DKUM: 14.03.2019; Views: 1115; Downloads: 306
Full text (1,23 MB) |
5. Kakovost izvajanja zdravstvenih storitev na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstvaKlavdija Leskovar, 2017, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Besedo kakovost srečujemo na vsakem koraku, kakovost izvajanja zdravstvenih storitev pa je obširen pojem, ki ga je težko definirati ter podati pravo in edino definicijo, zaradi česar je bil namen magistrskega dela ugotoviti zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo.
Namen: Ugotoviti zadovoljstvo pacientov s celostno obravnavo zdravstvenega tima, ki ga v tem primeru tvorita medicinska sestra in zdravnik. V okviru magistrskega dela je bila izvedena raziskava o zadovoljstvu pacientov z zdravstvenimi storitvami v Kliniki za kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Raziskovalna metodologija: V okviru raziskave je bil razvit nestandardiziran anketni vprašalnik, ki je vseboval 26 vprašanj. Uporabili smo kvalitativno in kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je vključevala 100 anketirancev – pacientov, hospitaliziranih na Kliniki za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Rezultati: Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da so pacienti z obravnavo s strani medicinskih sester in tudi zdravnikov zadovoljni, prav tako so zadovoljni s celostno obravnavo tima na posameznih oddelkih Klinike za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V 88,6 % so s celostno obravnavo zadovoljni, zgolj v 11,4 % so bili z obravnavo delno zadovoljni, nihče ni izbral odgovora, da z obravnavo niso bili zadovoljni.
Diskusija in zaključek: Celostno gledano so pacienti, obravnavani na posameznih oddelkih Klinike za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zadovoljni z obravnavo.
Keywords: kakovost v zdravstvu, zadovoljstvo pacientov, zdravstvene storitve, merjenje kakovosti v zdravstvu.
Published in DKUM: 28.11.2017; Views: 1762; Downloads: 262
Full text (1,05 MB) |
6. Razvoj kazalnikov kakovosti v pljučni kirurgijiAleksandra Jerič, 2017, master's thesis/paper Abstract: Magistrsko delo obravnava razvoj kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi pljučne kirurgije. V delu smo z različnimi orodji managementa kakovosti prikazali sistem za razvoj kazalnikov kakovosti, s katerimi lahko spremljamo uspešnost in učinkovitost procesa zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč.
V empiričnem delu smo s SIPOC metodo in procesnim modelom opisali klinično pot pacienta pri operaciji pljuč. Popis procesa zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč smo analizirali z analizo možnih napak in njihovih posledic – FMEA metoda. S pomočjo strokovne literature ter strokovnega zdravstvenega delavca smo identificirali možne napake, katere se v procesu zdravstvene nege lahko pojavijo. Z analizo anketnega vprašalnika smo za vsako napako z izračunanim povprečjem pridobili tri faktorje. Prvi faktor je verjetnost nastopa napake, drugi je teža napake in zadnji verjetnost odkritja napake. Zmnožek teh nam poda skupno tveganje potencialnih napak oziroma indeks pomembnosti napake (IP).
S Pareto diagramom smo pridobili pet potencialnih napak, katere skupaj predstavljajo 21,82 % vseh indeksov pomembnosti. Kar pomeni, da pojav teh petih napak predstavlja najvišje tveganje pri izvajanju kakovostne zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč.
Za vsako izmed petih napak z najvišjim indeksom pomembnosti smo izpeljali naslednje kazalnike kakovosti:
• Število alergijskih reakcij na zdravila / 200 pljučnih operacij
• Številno napak pri izpolnjevanju dokumentacije / 200 pljučnih operacij
• Številno nepopolnih premedikacij zaradi nedosledno izpolnjenega temperaturnega lista / 200 pljučnih operacij
• Število nedoslednih diagnoz, katerih posledica ja nepopolna anamneza pacienta / 200 operacij
• Število pacientov s pnevmotoraksom zaradi lastne odstranitve drenaže / 200 pljučnih operacij
Poudariti moramo, da je za zdravstvene ustanove pomembno, da kakovost svojih storitev neprestano spremljajo in izboljšujejo. Predlagamo, da torakalne klinike stalno spremljajo kazalnike kakovosti, pridobljene v tem delu. V primeru spremembe procesa nege predlagamo, da kazalnike kakovosti prenovijo po sistemu, ki je prikazan v tej nalogi. Ob enem pa je prikazan sistem za razvoj kazalnikov kakovosti, primeren tudi za vse ostale procese, ki se odvijajo v zdravstveni negi.
Keywords: Kakovost v zdravstvu, Kazalniki kakovosti, Kazalniki kakovosti v zdravstvu, FMEA metoda
Published in DKUM: 05.09.2017; Views: 1212; Downloads: 207
Full text (1,13 MB) |
7. SISTEM IZBOLJŠANJA KOMUNIKACIJE MED ZDRAVNIKOM IN PACIENTOVIM ZDRAVSTVENIM POOBLAŠČENCEMTimi Soršak, 2016, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Komunikacija v zdravstvenih in socialnih organizacijah je danes ključnega pomena. Kakovost izvajanja zdravstvenih storitev temelji na primerni medosebni komunikaciji, tako med zaposlenimi znotraj timov kot tudi s pacienti ter njihovimi svojci.
Namen magistrskega dela je predstaviti problematiko na področju posredovanja informacij pacientovim zdravstvenim pooblaščencem ter morebitne rešitve s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma programov za lažje posredovanje informacij in boljšo komunikacijo med zdravnikom in pooblaščencem.
Raziskovalne metode: Uporabili smo metodo deskripcije, zgodovinsko metodo, metodo kompilacije in argumentacije. Pri empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, saj smo pridobivali podatke s pomočjo anketnega vprašalnika. Grafe smo oblikovali s pomočjo programa Microsoft Excel. Za ovrednotenje rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Po opravljeni analizi podatkov in sintezi ugotovitev smo predlagali spremembe.
Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da ima 54 % tistih, ki so že bili v vlogi pooblaščenca za določene informacije, dobre izkušnje in so v večini primerov zadovoljni s podanimi informacijami s strani zdravnika. Smo pa ugotovili, da v 65 % največji problem za svojce predstavljajo slabša strokovnost in natančnost zdravnika, kadar predaja informacije, ter v 13 % zdravnikove ure v dopoldanskem času in slaba dostopnost zdravnikov v času njihovih uradnih ur.
Sklep: Razberemo lahko, da se problemi pri prenosu informacij s strani zdravnika tistemu, ki je pooblaščen za informacije, pojavljajo predvsem pri dostopnosti zdravnika in njegovih uradnih urah. Le-te so v večini primerov v dopoldanskem času in večini službeno odsotnih ljudi to predstavlja oviro.
Keywords: komunikacija v zdravstvu, informacijsko-komunikacijske tehnologije v zdravstvu, kakovost v zdravstvu, timsko delo, management.
Published in DKUM: 21.10.2016; Views: 1576; Downloads: 255
Full text (1,04 MB) |
8. Analiza kakovosti fizioterapevtskih storitev v Splošni bolnišnici JeseniceBreda Pavlenč, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Kakovost, beseda in pojem, s svojo implementacijo v zdravstveni sistem predstavlja gradnik oblikovanja zdravstvene oskrbe na vseh nivojih zdravstvenega varstva ter vzpodbuja zdravstvene ustanove v Sloveniji k oblikovanju in vpeljavi učinkovitega sistema vodenja kakovosti.
Splošna bolnišnica Jesenice je zdravstvena ustanova, ki sistemsko prepoznava, oblikuje in opredeljuje priložnosti za izboljšave ter si prizadeva in stremi k stalnemu izboljševanju in zagotavljanju zdravstvene oskrbe pacientov. Bolnišnica ima od leta 2009 vpeljan sistem vodenja kakovosti po standardu kakovosti ISO 9001:2008, leta 2011 pa je sistem obstoječega vodenja kakovosti nadgradila s pridobitvijo mednarodno priznane zdravstvene akreditacije Det Norske Veritas. Uvedba sistema vodenja kakovosti je na ravni celotne bolnišnice pozitivno vplivala na izboljšavo izvedbe zdravstvenih storitev, tudi fizioterapevtskih, tako na primarni kot sekundarni ravni. Tako fizioterapevti kot tudi uporabniki storitev v obdobju po vpeljavi sistema vodenja kakovosti v bolnišnico, prepoznavajo pozitivne učinke na kakovost in varnost izvedbe fizioterapevtskih obravnav. Poudariti je potrebno, da do sedaj spremembe uvajanja in izvajanja sistema vodenja kakovosti niso bile ustrezno opredeljene, analizirane in ovrednotene z vidika vpliva na kakovost fizioterapevtskih storitev.
Z raziskavo smo ugotovili visoko osredotočenost in razumevanje zaposlenih v pojmovanju kakovosti ter zavedanja pomena varnih obravnav. Sistemska analiza podatkov, pridobljenih iz anketiranj v preteklih letnih intervalih, pa je potrdila tudi predvidevanja o prepoznavanju izboljšav v izvedbi fizioterapevtske obravnave s strani uporabnikov fizioterapevtskih storitev.
Keywords: kakovost v zdravstvu, stalno izboljševanje, fizioterapevtske storitve, sistem vodenja kakovosti
Published in DKUM: 29.02.2016; Views: 1326; Downloads: 209
Full text (1,56 MB) |
9. IZBOLJŠANJE MANAGEMENTSKEGA VODENJA V JAVNEM ZAVODU SPLOŠNE BOLNIŠNICE MURSKA SOBOTAInes Maček, 2015, master's thesis Abstract: Za magistrsko nalogo z naslovom Izboljšanje managementskega vodenja v javnem zavodu Splošne bolnišnice Murska Sobota smo se odločili, ker menimo, da uspešnost javnega zavoda ni odvisna samo od spretnega vodstva, ampak predvsem od dobrega sodelovanja in komuniciranja na različnih organizacijskih ravneh javnega zavoda.
Zaposleni v javnem zavodu morajo nenehno sodelovati in komunicirati med seboj in tudi s svojimi nadrejenimi, le-ti pa morajo tesno sodelovati z vodstvom. Javni zavod brez komuniciranja in medsebojnega sodelovanja ne more obstajati, zato je pomembno, da se vsi zaposleni, vodje ter vodstvo tega zavedajo in med seboj sodelujejo. V kolikor je sodelovanje in komuniciranje med zaposlenimi in vodstvom dobro, so dobri tudi rezultati dela in poslovanja.
S komuniciranjem izmenjujemo informacije, znanje in izkušnje, zato je eden izmed najpomembnejših dejavnikov uspešnost. Dobro komuniciranje pozitivno vpliva na vodenje oziroma obratno, zato morajo zaposleni v javnem zavodu čim več komunicirati in sodelovati. Samo tako bo prišlo do verižnega prenosa informacij, znanja in, kaj je najpomembnejše za vsak javni zdravstveni zavod, prenosa izkušenj.
Komuniciranje in reševanje konfliktov v javnih zavodih je bilo včasih vsaj na pogled enostavno. V današnjem času procesu komuniciranja posvečamo več pozornosti. Zaposleni imajo različna mnenja ter načine dela, kar lahko privede do različnih situacij, kjer je skoraj nemogoče vse uskladiti, zato se morajo vodje oddelkov ter vodstvo neprestano truditi, da zadovoljijo potrebe zaposlenih in s tem povezano komuniciranje znotraj delovnih timov.
Večina svojega časa preživimo na delovnem mestu, zato je še toliko bolj pomembno, da je komuniciranje in vodenje pravilno in pozitivno. Če je komuniciranje tako vertikalno kot horizontalno dobro, zaposleni, vodje ter vodstvo lažje opravljajo svoje delo in lažje prihaja do napredka pri delu, kar je v zdravstvu še kako pomembno. V javnem zdravstvenem zavodu je pravilno komuniciranje na vseh ravneh zelo pomembno, ker je od tega dostikrat odvisno življenje ter zdravje prebivalstva.
Javni zavod Splošne bolnišnice Murska Sobota je lansko poslovno leto zaključil boljše v primerjavi s poslovanjem ostalih regionalnih bolnišnic v Sloveniji, zato predvidevamo, da vodstvo, vodje ter zaposleni med seboj dobro sodelujejo. Ima pa javni zavod Splošne bolnišnice Murska Sobota glede na raziskavo še nekaj težav, ki jih lahko z nekaj spremembami reši in tudi izboljša zadovoljstvo strank ter poslovanje.
Ugotavljamo, da je komuniciranje in sodelovanje med oddelki, zaposlenimi in vodstvom ključnega pomena za uspešno vodenje. Prav tako ugotavljamo, da uspešno vodenje prinaša pozitivno poslovanje oziroma v našem primeru zadovoljstvo strank, ki je ključnega pomena za vsak javni zavod. Če hoče Splošna bolnišnica Murska Sobota biti uspešna, se mora bolj osredotočiti na medsebojno komuniciranje, razumevanje ter predvsem sodelovanje.
V raziskavi smo ugotovili več pomanjkljivosti, ki jih mora javni zavod Splošna bolnišnica Murska Sobota odpraviti, da bo poslovala še uspešnejše. Ena izmed teh, ki jo posebej izpostavljamo, je premalo komuniciranja preko osebnega stika, katero prinaša prednosti pri prenašanju znanja in izkušenj, z njim lahko dosežemo večjo raven zaupanja in medsebojnega sodelovanja.
V raziskavi smo še ugotovili, da se ne posluša in ne upošteva mnenj zaposlenih. Glede na to, da so zaposleni tisti, ki najbolje vidijo potek dela, smatramo, da vodje in vodstvo morajo upoštevati mnenja zaposlenih in jih tudi k takšnemu načinu dela spodbujati.
Raziskava je vsebovala tudi štiri intervjuje (vodstvo zavoda), ki smo jih podrobno analizirali in ugotovili, da vodstvo Splošne bolnišnice Murska Sobota dela v dobri smeri, se zaveda svojih preprek in nevarnosti in vidi tudi svoje priložnosti.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili management zdravstvenih organizacij.
Keywords: management zdravstvenih organizacij, kakovost dela v zdravstvu, vodenje, komuniciranje, vloga komuniciranja pri vodenju.
Published in DKUM: 28.10.2015; Views: 1452; Downloads: 253
Full text (2,58 MB) |
10. ANALIZA PROCESA MEDNARODNE AKREDITACIJE PO STANDARDU DNV V TERMAH DOBRNA D.D.Patricija Goubar, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomsko delo je raziskovalna naloga, ki je potekala v Termah Dobrna, v času od 16.6.2014 do 20.3.2015. Namen diplomskega dela je obravnavati področje sistema vodenja kakovosti v zdravstvenih dejavnostih, kot tudi analizirati proces integracije standardov kakovosti v druge nivoje zdravstvenega varstva ter ugotoviti stopnjo učinkovitosti uporabe mednarodnega akreditacijskega standarda DNV.
V teoretičnemu delu je predstavljen splošen pomen kakovosti z različnih vidikov, s poudarkom na kakovosti v zdravstvu, predstavitvijo mednarodnega akreditacijskega standarda DNV, predstavitvijo prednosti, ki jih zdravstvene ustanove pridobijo z uvedbo omenjenega standarda. Ravno tako diplomsko delo vključuje analizo procesa mednarodne akreditacije za standard DNV, ki je sicer zasnovan za bolnišnice, v Termah Dobrna, ki zagotavlja zdraviliško dejavnost.
V raziskovalnemu delu smo ugotavljali zadovoljstvo pacientov z obravnavo v Medicinskem centru Term Dobrna in zadovoljstvo zaposlenih po akreditaciji za standard DNV. V obeh primerih smo uporabili metodo anonimnega anketiranja, kjer smo pri anketiranju pacientov prišli do ugotovitev, da so le ti visoko zadovoljni z zdravstveno oskrbo in terapevtsko obravnavo na ambulantnem ali zdraviliškem zdravljenju v Termah Dobrna. V sklopu anketiranja zaposlenih pa je bil rezultat nekoliko razdeljen: del vprašalnika, ki se je nanašal na osveščenost in na zavedanje pomena in pomembnosti kakovosti v zdravstvu ter poznavanju le te, je bil zelo dobro ocenjen. Prav tako so visoko mero zadovoljstva zaposleni pripisali tudi medsebojnim odnosom med sodelavci in naravi svojega dela, znotraj katerega si pripisujejo veliko mero strokovnosti in prizadevanja za varno in kakovostno obravnavo pacientov. Del vprašalnika, se je nanašal na odnos vodilnih do podrejenih, na organizacijo dela in na vodenje sistema kakovosti. Rezultati v tem segmentu kažejo na možnosti izboljšav, zlasti glede povečanja učinkovitosti celotnega sistema managementa kakovosti, kar je lahko ena izmed prihodnjih usmeritev vodstva organizacije.
Keywords: kakovost v zdravstvu, akreditacija, DNV, kazalniki kakovosti v zdravstvu, samoocenjevanje v zdravstvu
Published in DKUM: 23.06.2015; Views: 2205; Downloads: 387
Full text (2,37 MB) |
