1. Avtomatizacija testiranja z malo ali nič programske kode : magistrsko deloVerica Zagoranski, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu se je raziskalo področje avtomatiziranega testiranja z malo ali nič
programske kode. Izveden je bil sistematični pregled literature, s katerim so bile
identificirane in raziskane dostopne dobre prakse avtomatiziranega testiranja z malo
ali nič programske kode ter orodja, ki to implementirajo in podpirajo. Z eksperimentom
in primerjalno metodo je bil ovrednoten pristop avtomatiziranega testiranja z malo ali
nič programske kode ter orodja. Empirični podatki, pridobljeni na osnovi eksperimenta,
nakazujejo, da je za funkcionalno testiranje smiselno uporabiti pristop avtomatizacije
testiranja z malo ali nič programske kode, pri čemer je treba izbrati ustrezno orodje, saj
raziskava kaže, da je količina pisanja programske kode odvisna tudi od izbranega
orodja. Keywords: testiranje programske opreme, kakovost programske opreme, avtomatizacija testiranja, testiranje z malo programske kode, testiranje z nič
programske kode Published in DKUM: 03.07.2023; Views: 514; Downloads: 88 Full text (1,63 MB) |
2. Identifikacija in analiza orodij za merjenje in izračun programskih metrikSaša Dokić, 2022, undergraduate thesis Abstract: Merjenje je zelo pomemben del programskega inženirstva, saj nam pomaga pri ocenjevanju in razumevanju kakovosti programske opreme ter izboljšanju procesov in produktov, povezanih z njo. V diplomskem delu smo raziskali pomen merjenja programske opreme, metrike programske opreme ter podrobneje opisali nekatere programske metrike in orodja, ki se uporabljajo za njihov izračun. Izbrali smo odprtokoden projekt, na katerem smo preizkusili tri orodja. Rezultate izračunanih metrik smo analizirali in jih med seboj tudi primerjali. Keywords: programska oprema, metrike programske opreme, katalog orodij, kakovost programske opreme Published in DKUM: 24.10.2022; Views: 622; Downloads: 46 Full text (1,32 MB) |
3. Vpliv zgodovine sprememb vrednosti programskih metrik na napovedovanje trendov vzdrževalnosti odprtokodnih javanskih programskih knjižnicMitja Gradišnik, 2022, doctoral dissertation Abstract: Učinkovitost procesa vzdrževanja programskih produktov, ki lahko neposredno vpliva na številne vidike uspešnosti projektov razvoja programskih produktov, vrednotimo skozi različne aspekte, kot so količina vloženega časa, človeški viri ali količina porabljenih finančnih sredstev. Kot ekonomsko učinkoviti veljajo programski produkti, ki jih je mogoče v fazi vzdrževanja hitro in z minimalnim vložkom človeških virov prilagoditi novim potrebam uporabnikov. Sledenje je mogoče enostavno doseči, če so programski produkti grajeni kakovostno.
Merjene programskih metrik in vrednotenje notranje strukture daje vpogled dosežene stopnje kakovosti programskega produkta v njegovi opazovani različici. Vrednotenju kakovosti je sicer mogoče dodatno pripeti dimenzijo časa, in sicer tako, da opazujemo njeno spreminjanje tekom evolucije produkta iz različice v različico. Na podlagi vzorcev spreminjanja notranjih atributov izluščenih iz obstoječih programskih produktov je mogoče izgraditi napovedne modele, s katerimi napovemo trende njihovega gibanja v prihodnje. Slednje daje podlago izogibanju pastem, ki jih prinaša slabo vzdrževalna programska oprema. V okviru doktorske disertacije preučujemo programske knjižnice, ki v zadnjem času predstavljajo močan pospeševalnik ponovne uporabe pri razvoju programske opreme. Vodilo predstavljene raziskave tako predstavlja zmožnost uspešnega napovedovanja gibanja vzdrževalnosti programskih knjižnic na podlagi sprememb produktnih programskih metrik predhodnih različic v njihovi sledeči različici.
Čedalje boljša sprejetost programskih knjižnic pri razvoju programskih produktov v zadnjem obdobju predstavljata motivacijo, da se v okviru raziskave v ospredje postavi ravno programske knjižnice. Pridobljen vzorec 40 prostodostopnih odprtokodnih javanskih programskih knjižnic nudi osnovo statistični analizi spreminjanja vzdrževalnosti tekom evolucije različic programskih knjižnic. Opravljene analize spreminjanje vzdrževalnosti tekom različic osvetlijo tako na nivoju programskih knjižic kot na nivoju razredov, ki te knjižnice gradijo. Predvsem preučevanje vpliva sprememb vrednosti programskih metrik izmerjenih nad razredi programskih knjižnic predstavlja temelj preučevanja zmožnosti uspešnega napovedovanje trendov gibanja vzdrževalnosti.
Ovrednotenje informacijskega doprinosa, ki ga zgodovina sprememb vrednosti programskih metrik doprinese h kakovosti napovednih modelov vzdrževalnosti, predstavlja pomemben element zastavljene raziskave. Doprinos zgodovine sprememb vrednosti programskih metrik napovednim modelov vzdrževalnosti ovrednotimo s pomočjo eksperimenta, v katerem izgradimo in iz vidika kakovosti ocenimo serijo napovednih modelov vzdrževalnosti. Za izgradnjo modelov uporabimo osemnajst različnih razponov zgodovinskih meritev programskih metrik predhodnih različic programskih knjižnic. Pri izbiri pristopov izgradnje napovednih modelov se upiramo na ugotovitve izvedenega sistematičnega pregleda literature. Keywords: kakovost programske opreme, vzdrževalnost programskih produktov, programske knjižnice, evolucija programskih produktov, programske metrike, napovedni modeli vzdrževalnosti Published in DKUM: 18.10.2022; Views: 568; Downloads: 106 Full text (4,16 MB) |
4. Identifikacija pomanjkljive kode na osnovi mejnih vrednosti programskih metrikTina Beranič, 2018, doctoral dissertation Abstract: Programske metrike so pomemben element procesov zagotavljanja in kontrole kakovosti programskih rešitev. Za njihovo učinkovito uporabo potrebujemo mejne vrednosti, s katerimi lahko med drugim zaznamo tudi pomanjkljivo kodo. Da identificiramo resnično pomanjkljive programske entitete, je potrebno mejne vrednosti programskih metrik določiti na reprezentativen in zanesljiv način.
Na osnovi sistematičnega pregleda literature ter primerjave obstoječih pristopov določanja mejnih vrednosti smo izbrano metodo izračuna, ki temelji na statistični analizi in primerjalnih podatkih, nadgradili in uporabili nad 400 projekti v štirih objektnih programskih jezikih. Za devet izbranih metrik smo analizirali sistematično pridobljene mejne vrednosti ter ugotovili, da so odvisne od programskega jezika.
Pridobljene mejne vrednosti so osnova v disertaciji predlaganega pristopa k identifikaciji pomanjkljive programske kode. Pristop temelji na kombinaciji programskih metrik, pri čemer je kakovost obravnavanih programskih entitet ovrednotena z uporabo funkcije večine. Z uporabo predlaganega pristopa se število potencialno pomanjkljivih entitet bistveno omeji, zmanjša pa se tudi število lažno pozitivnih rezultatov.
Validacijo rezultatov identifikacije smo izvedli s pomočjo potrditvene študije, v sklopu katere je sodelovalo 43 ocenjevalcev, ki so z razvitim orodjem za sodelovanje in podporo presojam ovrednotili 131 entitet v treh različnih programskih jezikih. Strokovne presoje potrjujejo zanesljivost vrednotenja kakovosti razredov na osnovi predlaganega pristopa tako glede natančnosti kot točnosti izvedene identifikacije pomanjkljive programske kode. Keywords: kakovost programske opreme, pomanjkljive programske entitete, metrike programske opreme, primerjalni podatki, porazdelitev metričnih vrednosti, primerjava mejnih vrednosti, strokovna presoja Published in DKUM: 03.01.2019; Views: 9493; Downloads: 262 Full text (8,61 MB) |
5. Ogrodje za merjenje in primerjavo učinkovitosti programovElmedin Dedić, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se opisuje pojem kakovosti programske opreme in pogled nanjo z različnih zornih kotov. Zajeto je področje učinkovitosti programske opreme in metrik za merjenje učinkovitosti programske opreme. Pri praktičnem delu je bila na podlagi pridobljenega znanja iz programskega jezika C# in razvojnega okolja Visual Studio 2015 izdelana spletna aplikacija, ogrodje za merjenje in primerjavo učinkovitosti programov, ki uporabniku omogoča merjenje časa izvajanja, števila vrstic kode in zasedenosti pomnilnika programov, zapisanih v programskem jeziku C#, C++ ali Java. Aplikacija je bila načrtovana in izdelana po izbranem modelu za razvoj programske opreme. Keywords: kakovost programske opreme, učinkovitost programske opreme, metrike, merjenje učinkovitosti Published in DKUM: 09.10.2017; Views: 7609; Downloads: 196 Full text (3,41 MB) |
6. INOVATIVNE METRIKE PROGRAMSKE OPREMENejc Muršič, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu predstavljamo različne vrste in razvoj metrik programske opreme skozi zgodovino. Pri tem se osredotočamo predvsem na nekatere bolj inovativne pristope k merjenju različnih lastnosti programske opreme in opišemo njihovo delovanje. V drugem delu magistrskega dela testiramo nekatere standardne metrike in izdelujemo lastno implementacijo parametrične metrike programske opreme, s pomočjo katere izvedemo statično analizo na 35. različnih projektih. Dobljene rezultate nato primerjamo med seboj in predstavimo ugotovitve. S pomočjo korelacije preverimo tudi moč linearne povezanosti med metrikami. Keywords: metrike programske opreme, kakovost programske opreme, testiranje, inovativne metrike Published in DKUM: 06.09.2016; Views: 8134; Downloads: 186 Full text (1,92 MB) |
7. Učinkovitost testno vodenega razvoja programske opreme v telekomunikacijskih sistemihDavid Batič, 2016, master's thesis Abstract: Testno voden razvoj (TDD) je praksa razvoja programske opreme, pri kateri se inkrementalno pišejo testni primeri, preden se implementira produkcijska koda. Da bi razrešili dilemo, ali je razvoj z vnaprejšnjim testiranjem uspešnejši od razvoja z naknadnim testiranjem, so nujno potrebne raziskave v industrijskem okolju, ki pa so redke. Predstavljeni so rezultati študije več primerov, ki je raziskovala učinkovitost uporabe TDD v industrijskem okolju na realnih komercialnih projektih. Dva projekta sta bila izvedena brez uporabe TDD, medtem ko je tretji v razvojni proces uvedel TDD. Učinkovitost TDD smo merili s kakovostjo kode, produktivnostjo in vzdrževalnostjo. Rezultati raziskave nakazujejo, da so razvijalci, ki so uporabljali TDD, ob znižani produktivnosti dosegli višjo kakovost kode, ki jo je lažje vzdrževati. Keywords: testno voden razvoj, kakovost programske opreme, produktivnost, vzdrževalnost, študija primera Published in DKUM: 04.08.2016; Views: 1676; Downloads: 185 Full text (3,82 MB) |
8. Testiranje sistema za poslovno obveščanjeMojca Gros, 2016, master's thesis/paper Abstract: Raziskava obravnava testiranje sistemov za poslovno obveščanje. Posebnost testiranja sistemov za poslovno obveščanje je, da poleg kakovosti programske opreme obravnava tudi kakovost podatkov. V raziskavi so predstavljene značilnosti standarda ISO/IEC/IEEE 29119, ki opisuje tehnike testiranja, primerne za različne metode razvoja programske opreme. Metoda razvoja programske opreme lahko pomembno vpliva na način in napredek testiranja sistema za poslovno obveščanje. Standard predlaga osnutke testirne dokumentacije, ki jo je možno uporabiti na celotnih projektih ali posameznih aktivnostih v procesu testiranja programske opreme.
V raziskavi je razvit model testiranja sistemov za poslovno obveščanje, ki zajema predlog postavitve okolja testiranja in definicijo vlog testerjev v procesu testiranja. Predlagane so testirne procedure z definiranimi merili za posamezno proceduro. Osnutki dokumentov, ki so skladni s standardom ISO/IEC/IEEE 29119, so izdelani okviru te raziskave. Testirne procedure, merila in testirna dokumentacija so integrirani v življenjski cikel razvoja sistema.
Predlagani model testiranja skrajša čas odkrivanja in odpravljanja napak v zgodnjih fazah razvoja sistema, kar poveča učinkovitost testiranja. Ocenjujemo, da smo s takim pristopom zmanjšali prenos logičnih napak v nadaljnje faze razvoja sistema za poslovno odločanje. Testerji sistema za poslovno obveščanje morajo imeti tehnične kompetence, dobro morajo poznati procese v poslovnem okolju, vsebino in pomen podatkov. Vključevanje poslovnih uporabnikov v zgodnje fazah testiranja sistema izboljša kakovosti podatkov, hkrati pa uporabniki lažje razumejo delovanje rešitve. Testiranje sistemov za poslovno odločanje, ki aktivno vključuje uporabnike, poveča njihovo zaupanje v delovanje programske opreme in v pravilnost podatkov. Keywords: sistem za poslovno obveščanje, podatkovno skladišče, kakovost podatkov, testiranje programske opreme, ISO/IEC/IEEE 29119 Published in DKUM: 03.06.2016; Views: 1720; Downloads: 139 Full text (2,15 MB) |
9. Merjenje kakovosti programske opremeMojca Okorn, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo naslovili področje kakovosti, merjenja in ocenjevanja kakovosti programske opreme, opisali najbolj znane modele, standarde in metrike. Na osnovi analize tujih raziskav iste tematike smo pripravili anketo, ki smo jo izvedli v Sloveniji. Rezultati raziskave omogočajo vpogled v trenutno stanje na področju merjenja oziroma zagotavljanja kakovosti programske opreme v Sloveniji. Na osnovi primerjave s sorodnimi raziskavami v tujini ugotavljamo, da se rezultati za Slovenijo bistveno ne razlikujejo. Večja odstopanja smo ugotovili le pri združevanju pridobljene ocene kakovosti v splošno oceno kakovosti, kar je v tujini pogostejša praksa kot v Sloveniji. Keywords: kakovost programske opreme, merjenje kakovosti, metrike, modeli kakovosti Published in DKUM: 15.04.2016; Views: 9198; Downloads: 256 Full text (2,84 MB) |
10. KLJUČNI IZZIVI INFORMATIZACIJE PODROČJA IZVRŠBMatjaž Kos, 2015, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati problemsko področje informatizacije izvršb v Sloveniji in poiskati možnosti za učinkovito informatizacijo procesov izvršb, tako na nivoju države kot tudi na nivoju posameznih organizacij, predvsem bank.
Glavni poudarek raziskovanja se je nanašal na problemska vprašanja, ki so se pojavila pri pripravi standarda za globalni informacijski sistem izvršb med bankami in izdajatelji, ki je nastajal v okviru delovne skupine na Združenju bank Slovenije.
Ugotovitve in rezultati, pridobljeni pri raziskovalnem delu, so pripomogli k izboljšanju samih specifikacij standarda Združenja bank Slovenije in lahko pomagajo, v smislu nasvetov ter izkušenj, pri izgradnji IS izvršb (ali podobnih IS) v posameznih organizacijah in pri drugih podobnih projektih. Keywords: izvršbe, informacijski sistemi, informatizacija, standardizacija, kakovost programske opreme, bančni sistemi, optimizacija poslovnih procesov, spletne storitve, stroški razvoja programske opreme, vzroki za neuspeh projektov Published in DKUM: 16.09.2015; Views: 1395; Downloads: 216 Full text (4,05 MB) |