| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Identifikacija in analiza orodij za merjenje in izračun programskih metrik
Saša Dokić, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Merjenje je zelo pomemben del programskega inženirstva, saj nam pomaga pri ocenjevanju in razumevanju kakovosti programske opreme ter izboljšanju procesov in produktov, povezanih z njo. V diplomskem delu smo raziskali pomen merjenja programske opreme, metrike programske opreme ter podrobneje opisali nekatere programske metrike in orodja, ki se uporabljajo za njihov izračun. Izbrali smo odprtokoden projekt, na katerem smo preizkusili tri orodja. Rezultate izračunanih metrik smo analizirali in jih med seboj tudi primerjali.
Keywords: programska oprema, metrike programske opreme, katalog orodij, kakovost programske opreme
Published in DKUM: 24.10.2022; Views: 96; Downloads: 6
.pdf Full text (1,32 MB)

2.
Vpliv zgodovine sprememb vrednosti programskih metrik na napovedovanje trendov vzdrževalnosti odprtokodnih javanskih programskih knjižnic
Mitja Gradišnik, 2022, doctoral dissertation

Abstract: Učinkovitost procesa vzdrževanja programskih produktov, ki lahko neposredno vpliva na številne vidike uspešnosti projektov razvoja programskih produktov, vrednotimo skozi različne aspekte, kot so količina vloženega časa, človeški viri ali količina porabljenih finančnih sredstev. Kot ekonomsko učinkoviti veljajo programski produkti, ki jih je mogoče v fazi vzdrževanja hitro in z minimalnim vložkom človeških virov prilagoditi novim potrebam uporabnikov. Sledenje je mogoče enostavno doseči, če so programski produkti grajeni kakovostno. Merjene programskih metrik in vrednotenje notranje strukture daje vpogled dosežene stopnje kakovosti programskega produkta v njegovi opazovani različici. Vrednotenju kakovosti je sicer mogoče dodatno pripeti dimenzijo časa, in sicer tako, da opazujemo njeno spreminjanje tekom evolucije produkta iz različice v različico. Na podlagi vzorcev spreminjanja notranjih atributov izluščenih iz obstoječih programskih produktov je mogoče izgraditi napovedne modele, s katerimi napovemo trende njihovega gibanja v prihodnje. Slednje daje podlago izogibanju pastem, ki jih prinaša slabo vzdrževalna programska oprema. V okviru doktorske disertacije preučujemo programske knjižnice, ki v zadnjem času predstavljajo močan pospeševalnik ponovne uporabe pri razvoju programske opreme. Vodilo predstavljene raziskave tako predstavlja zmožnost uspešnega napovedovanja gibanja vzdrževalnosti programskih knjižnic na podlagi sprememb produktnih programskih metrik predhodnih različic v njihovi sledeči različici. Čedalje boljša sprejetost programskih knjižnic pri razvoju programskih produktov v zadnjem obdobju predstavljata motivacijo, da se v okviru raziskave v ospredje postavi ravno programske knjižnice. Pridobljen vzorec 40 prostodostopnih odprtokodnih javanskih programskih knjižnic nudi osnovo statistični analizi spreminjanja vzdrževalnosti tekom evolucije različic programskih knjižnic. Opravljene analize spreminjanje vzdrževalnosti tekom različic osvetlijo tako na nivoju programskih knjižic kot na nivoju razredov, ki te knjižnice gradijo. Predvsem preučevanje vpliva sprememb vrednosti programskih metrik izmerjenih nad razredi programskih knjižnic predstavlja temelj preučevanja zmožnosti uspešnega napovedovanje trendov gibanja vzdrževalnosti. Ovrednotenje informacijskega doprinosa, ki ga zgodovina sprememb vrednosti programskih metrik doprinese h kakovosti napovednih modelov vzdrževalnosti, predstavlja pomemben element zastavljene raziskave. Doprinos zgodovine sprememb vrednosti programskih metrik napovednim modelov vzdrževalnosti ovrednotimo s pomočjo eksperimenta, v katerem izgradimo in iz vidika kakovosti ocenimo serijo napovednih modelov vzdrževalnosti. Za izgradnjo modelov uporabimo osemnajst različnih razponov zgodovinskih meritev programskih metrik predhodnih različic programskih knjižnic. Pri izbiri pristopov izgradnje napovednih modelov se upiramo na ugotovitve izvedenega sistematičnega pregleda literature.
Keywords: kakovost programske opreme, vzdrževalnost programskih produktov, programske knjižnice, evolucija programskih produktov, programske metrike, napovedni modeli vzdrževalnosti
Published in DKUM: 18.10.2022; Views: 135; Downloads: 40
.pdf Full text (4,16 MB)

3.
Identifikacija pomanjkljive kode na osnovi mejnih vrednosti programskih metrik
Tina Beranič, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Programske metrike so pomemben element procesov zagotavljanja in kontrole kakovosti programskih rešitev. Za njihovo učinkovito uporabo potrebujemo mejne vrednosti, s katerimi lahko med drugim zaznamo tudi pomanjkljivo kodo. Da identificiramo resnično pomanjkljive programske entitete, je potrebno mejne vrednosti programskih metrik določiti na reprezentativen in zanesljiv način. Na osnovi sistematičnega pregleda literature ter primerjave obstoječih pristopov določanja mejnih vrednosti smo izbrano metodo izračuna, ki temelji na statistični analizi in primerjalnih podatkih, nadgradili in uporabili nad 400 projekti v štirih objektnih programskih jezikih. Za devet izbranih metrik smo analizirali sistematično pridobljene mejne vrednosti ter ugotovili, da so odvisne od programskega jezika. Pridobljene mejne vrednosti so osnova v disertaciji predlaganega pristopa k identifikaciji pomanjkljive programske kode. Pristop temelji na kombinaciji programskih metrik, pri čemer je kakovost obravnavanih programskih entitet ovrednotena z uporabo funkcije večine. Z uporabo predlaganega pristopa se število potencialno pomanjkljivih entitet bistveno omeji, zmanjša pa se tudi število lažno pozitivnih rezultatov. Validacijo rezultatov identifikacije smo izvedli s pomočjo potrditvene študije, v sklopu katere je sodelovalo 43 ocenjevalcev, ki so z razvitim orodjem za sodelovanje in podporo presojam ovrednotili 131 entitet v treh različnih programskih jezikih. Strokovne presoje potrjujejo zanesljivost vrednotenja kakovosti razredov na osnovi predlaganega pristopa tako glede natančnosti kot točnosti izvedene identifikacije pomanjkljive programske kode.
Keywords: kakovost programske opreme, pomanjkljive programske entitete, metrike programske opreme, primerjalni podatki, porazdelitev metričnih vrednosti, primerjava mejnih vrednosti, strokovna presoja
Published in DKUM: 03.01.2019; Views: 1283; Downloads: 214
.pdf Full text (8,61 MB)

4.
Ogrodje za merjenje in primerjavo učinkovitosti programov
Elmedin Dedić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se opisuje pojem kakovosti programske opreme in pogled nanjo z različnih zornih kotov. Zajeto je področje učinkovitosti programske opreme in metrik za merjenje učinkovitosti programske opreme. Pri praktičnem delu je bila na podlagi pridobljenega znanja iz programskega jezika C# in razvojnega okolja Visual Studio 2015 izdelana spletna aplikacija, ogrodje za merjenje in primerjavo učinkovitosti programov, ki uporabniku omogoča merjenje časa izvajanja, števila vrstic kode in zasedenosti pomnilnika programov, zapisanih v programskem jeziku C#, C++ ali Java. Aplikacija je bila načrtovana in izdelana po izbranem modelu za razvoj programske opreme.
Keywords: kakovost programske opreme, učinkovitost programske opreme, metrike, merjenje učinkovitosti
Published in DKUM: 09.10.2017; Views: 775; Downloads: 159
.pdf Full text (3,41 MB)

5.
INOVATIVNE METRIKE PROGRAMSKE OPREME
Nejc Muršič, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavljamo različne vrste in razvoj metrik programske opreme skozi zgodovino. Pri tem se osredotočamo predvsem na nekatere bolj inovativne pristope k merjenju različnih lastnosti programske opreme in opišemo njihovo delovanje. V drugem delu magistrskega dela testiramo nekatere standardne metrike in izdelujemo lastno implementacijo parametrične metrike programske opreme, s pomočjo katere izvedemo statično analizo na 35. različnih projektih. Dobljene rezultate nato primerjamo med seboj in predstavimo ugotovitve. S pomočjo korelacije preverimo tudi moč linearne povezanosti med metrikami.
Keywords: metrike programske opreme, kakovost programske opreme, testiranje, inovativne metrike
Published in DKUM: 06.09.2016; Views: 1199; Downloads: 169
.pdf Full text (1,92 MB)

6.
Učinkovitost testno vodenega razvoja programske opreme v telekomunikacijskih sistemih
David Batič, 2016, master's thesis

Abstract: Testno voden razvoj (TDD) je praksa razvoja programske opreme, pri kateri se inkrementalno pišejo testni primeri, preden se implementira produkcijska koda. Da bi razrešili dilemo, ali je razvoj z vnaprejšnjim testiranjem uspešnejši od razvoja z naknadnim testiranjem, so nujno potrebne raziskave v industrijskem okolju, ki pa so redke. Predstavljeni so rezultati študije več primerov, ki je raziskovala učinkovitost uporabe TDD v industrijskem okolju na realnih komercialnih projektih. Dva projekta sta bila izvedena brez uporabe TDD, medtem ko je tretji v razvojni proces uvedel TDD. Učinkovitost TDD smo merili s kakovostjo kode, produktivnostjo in vzdrževalnostjo. Rezultati raziskave nakazujejo, da so razvijalci, ki so uporabljali TDD, ob znižani produktivnosti dosegli višjo kakovost kode, ki jo je lažje vzdrževati.
Keywords: testno voden razvoj, kakovost programske opreme, produktivnost, vzdrževalnost, študija primera
Published in DKUM: 04.08.2016; Views: 1213; Downloads: 144
.pdf Full text (3,82 MB)

7.
Testiranje sistema za poslovno obveščanje
Mojca Gros, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Raziskava obravnava testiranje sistemov za poslovno obveščanje. Posebnost testiranja sistemov za poslovno obveščanje je, da poleg kakovosti programske opreme obravnava tudi kakovost podatkov. V raziskavi so predstavljene značilnosti standarda ISO/IEC/IEEE 29119, ki opisuje tehnike testiranja, primerne za različne metode razvoja programske opreme. Metoda razvoja programske opreme lahko pomembno vpliva na način in napredek testiranja sistema za poslovno obveščanje. Standard predlaga osnutke testirne dokumentacije, ki jo je možno uporabiti na celotnih projektih ali posameznih aktivnostih v procesu testiranja programske opreme. V raziskavi je razvit model testiranja sistemov za poslovno obveščanje, ki zajema predlog postavitve okolja testiranja in definicijo vlog testerjev v procesu testiranja. Predlagane so testirne procedure z definiranimi merili za posamezno proceduro. Osnutki dokumentov, ki so skladni s standardom ISO/IEC/IEEE 29119, so izdelani okviru te raziskave. Testirne procedure, merila in testirna dokumentacija so integrirani v življenjski cikel razvoja sistema. Predlagani model testiranja skrajša čas odkrivanja in odpravljanja napak v zgodnjih fazah razvoja sistema, kar poveča učinkovitost testiranja. Ocenjujemo, da smo s takim pristopom zmanjšali prenos logičnih napak v nadaljnje faze razvoja sistema za poslovno odločanje. Testerji sistema za poslovno obveščanje morajo imeti tehnične kompetence, dobro morajo poznati procese v poslovnem okolju, vsebino in pomen podatkov. Vključevanje poslovnih uporabnikov v zgodnje fazah testiranja sistema izboljša kakovosti podatkov, hkrati pa uporabniki lažje razumejo delovanje rešitve. Testiranje sistemov za poslovno odločanje, ki aktivno vključuje uporabnike, poveča njihovo zaupanje v delovanje programske opreme in v pravilnost podatkov.
Keywords: sistem za poslovno obveščanje, podatkovno skladišče, kakovost podatkov, testiranje programske opreme, ISO/IEC/IEEE 29119
Published in DKUM: 03.06.2016; Views: 1155; Downloads: 107
.pdf Full text (2,15 MB)

8.
Merjenje kakovosti programske opreme
Mojca Okorn, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo naslovili področje kakovosti, merjenja in ocenjevanja kakovosti programske opreme, opisali najbolj znane modele, standarde in metrike. Na osnovi analize tujih raziskav iste tematike smo pripravili anketo, ki smo jo izvedli v Sloveniji. Rezultati raziskave omogočajo vpogled v trenutno stanje na področju merjenja oziroma zagotavljanja kakovosti programske opreme v Sloveniji. Na osnovi primerjave s sorodnimi raziskavami v tujini ugotavljamo, da se rezultati za Slovenijo bistveno ne razlikujejo. Večja odstopanja smo ugotovili le pri združevanju pridobljene ocene kakovosti v splošno oceno kakovosti, kar je v tujini pogostejša praksa kot v Sloveniji.
Keywords: kakovost programske opreme, merjenje kakovosti, metrike, modeli kakovosti
Published in DKUM: 15.04.2016; Views: 1459; Downloads: 222
.pdf Full text (2,84 MB)

9.
KLJUČNI IZZIVI INFORMATIZACIJE PODROČJA IZVRŠB
Matjaž Kos, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati problemsko področje informatizacije izvršb v Sloveniji in poiskati možnosti za učinkovito informatizacijo procesov izvršb, tako na nivoju države kot tudi na nivoju posameznih organizacij, predvsem bank. Glavni poudarek raziskovanja se je nanašal na problemska vprašanja, ki so se pojavila pri pripravi standarda za globalni informacijski sistem izvršb med bankami in izdajatelji, ki je nastajal v okviru delovne skupine na Združenju bank Slovenije. Ugotovitve in rezultati, pridobljeni pri raziskovalnem delu, so pripomogli k izboljšanju samih specifikacij standarda Združenja bank Slovenije in lahko pomagajo, v smislu nasvetov ter izkušenj, pri izgradnji IS izvršb (ali podobnih IS) v posameznih organizacijah in pri drugih podobnih projektih.
Keywords: izvršbe, informacijski sistemi, informatizacija, standardizacija, kakovost programske opreme, bančni sistemi, optimizacija poslovnih procesov, spletne storitve, stroški razvoja programske opreme, vzroki za neuspeh projektov
Published in DKUM: 16.09.2015; Views: 1093; Downloads: 191
.pdf Full text (4,05 MB)

10.
OGRODJE ZA NAPOVEDOVANJE NAPAK PROGRAMSKE OPREME V AGILNIH OKOLJIH
Danijel Radjenović, 2013, doctoral dissertation

Abstract: Metrike programske opreme so uporabljene v modelih za napovedovanje napak programske opreme. Model določi dele izvorne kode, ki vsebujejo napake in jih je potrebno pregledati. S tem usmerja proces zagotavljanja kakovosti programske opreme. Z identifikacijo napak se izboljša kakovost programske opreme, z določanjem njihove lokacije pa se znižajo stroški testiranja. Metode razvoja programske opreme se počasi oddaljujejo od tradicionalnega modela slapu (Waterfall) k bolj agilnim pristopom (Scrum, XP), s tem pa se spreminja tudi način testiranja programske opreme. V agilnih okoljih si ne moremo privoščiti, da bi izvedli testiranje celotnega sistema za vsako različico programske opreme, zato testiramo le dele, ki jih je napovedovalni model določil za nepravilne. Glavni namen je bil razviti učinkovit model za napovedovanje napak programske opreme v agilnih okoljih. Da smo model razvili, smo opravili sistematični pregled literature, analizirali produktne in procesne metrike ter ocenili klasifikacijske tehnike. Dobljeni model smo ovrednotili v industrijskem okolju. Model, ki vsebuje zgolj štiri procesne metrike, se je izkazal za uspešnega v industrijskem okolju, saj je odkril več kot polovico vseh napak (popolnost > 0,5) in ni vseboval enkrat več lažno pozitivnih napovedi (pravilnost > 0,33). Zaradi visoke multikolinearnosti metrik je bil uspešnejši od polnega modela, ki vsebuje 80 metrik. Procesne metrike so bile uspešne pri napovedovanju napak, medtem ko produktne metrike niso bile. Napake v agilnih okoljih so najbolj pogojene s starostjo in velikostjo sprememb programske opreme, pri čemer imajo nedavne in velike spremembe večjo verjetnost, da vsebujejo napake.
Keywords: metrike programske opreme, napovedovanje napak, napovedovalni modeli, zagotavljanje kakovosti, testiranje, kakovost programske opreme
Published in DKUM: 15.11.2013; Views: 1916; Downloads: 257
.pdf Full text (2,73 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica