2.
Povezava med kakovostjo partnerskega odnosa in občutkom kompetentnosti za opravljanje starševske vloge med nosečimi pari ter mediatorska vloga razpoloženjaRenata Javornik, 2018, master's thesis
Abstract: Postati starš oziroma razširitev družine z vstopom novega otroka predstavlja pomemben življenjski dogodek, ki ne vključuje le nosečnice, temveč tudi partnerja in preostalo družino, v kolikor jo le ta ima. Zelo veliko vlogo pa v tem času igra tudi odnos med partnerjema, saj ravno kvaliteta odnosa v veliki meri določa občutek pripravljenosti na starševstvo ter vpliva na posameznikovo blagostanje.
Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom kompetentnosti med pari v času nosečnosti ter obenem tudi vloga razpoloženja v omenjenem odnosu. V raziskavo je bilo vključenih 172 udeležencev, od tega 138 žensk (80,2 %) in 34 moških (19,8 %), starih med 19 in 40 let. Povprečna starost udeležencev je znašala 27,98 let. V povprečju so bile udeleženke oziroma partnerke udeležencev v 6. mesecu nosečnosti, za kar 72,1 % pa je bila to prva nosečnost.
Rezultati so pokazali, da med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti obstaja zmerna pozitivna povezava ter da je kakovost odnosa pozitiven napovednik občutka starševske kompetentnosti. V sklopu preverjanja mediatorskega vpliva razpoloženja na odnos med kakovostjo odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti smo ugotovili, da razpoloženje v tem primeru ni mediator med omenjenim odnosom niti moderator omenjenega odnosa. Na podlagi rezultatov multiple regresije smo ugotovili, da posamezniki kakovost partnerskega odnosa zaznavajo kot napovedovalca depresivnih občutkov ter subjektivnega blagostanja, prav tako pa subjektivno blagostanje zaznavajo kot pomembno pri napovedovanju občutka starševske kompetentnosti v času nosečnosti. Dodatno so rezultati pokazali, da se nosečnice v primerjavi z moškimi počutijo bolj kompetentne za opravljanje starševske vloge, da moški partnerski odnos doživljajo bolj kvaliteten v primerjavi z ženskami ter, kar je skladno s pričakovanji, da ženske doživljajo več depresivnih občutenj kot moški. Pomembna je tudi ugotovitev, ki nakazuje na razlike v sicer dobrem sprejemanju nosečnosti in sicer, da prihaja do razlik v kakovosti partnerskega odnosa med dobrim in zelo dobrim sprejemanjem nosečnosti ter, da so lahko depresivni občutki pomemben dejavnik tveganja za nosečnice ter njihove partnerje.
Keywords: kakovost partnerskega odnosa, občutek kompetentnosti za opravljanje starševske vloge, razpoloženje, subjektivno blagostanje, depresivni občutki, podpora
Published in DKUM: 24.10.2018; Views: 1541; Downloads: 260
Full text (1,29 MB)