| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OCENA UČINKOV ENERGETSKE SANACIJE STANOVANJSKIH STAVB NA KAKOVOST BIVANJA
Darja Furek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja energetsko učinkovito prenovo stanovanjskih stavb kot vse bolj okoljsko potrebno investicijo in nekatere že preizkušene stroškovno učinkovite ukrepe, s katerimi pozitivno vplivamo na kakovost bivanja. V teoretičnem delu so na osnovi izbranih evropskih projektov povzeti cilji energetske prenove, podprti z zakonodajnimi okviri EU. V nadaljevanju je predstavljena energetsko učinkovita prenova v Sloveniji, od zakonodajnih okvirov do spodbud in ovir, s katerimi se soočamo v našem prostoru. Sledijo praktične izkušnje prenove, prikazane na primerih dobre prakse v različnih okoljih EU, vključno s Slovenijo. Kot študija primera je obravnavan stanovanjski objekt v Ulici Veljka Vlahoviča v Mariboru, kjer so na podlagi izbrane stanovanjske enote predstavljeni z izračuni gradbene fizike podprti ukrepi energetske prenove. V primerjavi z obstoječim stanjem stanovanja je izdelana stroškovna analiza vseh ukrepov, ki kot rezultat navaja predvideni prihranek energije na račun energetske prenove, in s tem dokazuje ekonomsko upravičenost investicije.
Keywords: energetsko učinkovita prenova, stroškovno učinkoviti ukrepi, kakovost bivanja, gradbena fizika, stroški prenove
Published: 21.07.2010; Views: 2746; Downloads: 404
.pdf Full text (9,30 MB)

2.
KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA V IZBRANIH STANOVANJSKIH SOSESKAH V ZAGORJU OB SAVI
Kristijan Adamlje, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti bivalnega okolja pomembnejših stanovanjskih sosesk v Zagorju ob Savi. Gre za izbrana stanovanjska območja, ki jih lahko opredelimo kot soseske. Blokovne stanovanjske soseske so bile v Sloveniji prevladujoča oblika stanovanjske gradnje v obdobju med leti 1965 in 1990. Razlikujejo se po tipologiji in morfologiji objektov, opremljenosti in funkcionalnosti. Posledica tega je različna kakovost bivalnega okolja. Ta je lahko vzrok socialni in prostorski diferenciaciji mesta, po drugi strani pa izhodišče za ukrepe urbanističnega načrtovanja, ki so namenjeni izboljšanju kakovosti bivalnega okolja. Elementi bivalnega okolja so dostopnost, opremljenost, ekološka neoporečnost in urejenost določenega območja. V analitičnem delu diplomskega dela smo v okviru naštetih elementov izbrali bolj podrobne kazalce bivalnega okolja, na podlagi katerih smo izvedli analizo. Sledil je socialni del raziskave, v katerem smo uporabili dodatno metodo za ugotavljanje kakovosti bivalnega okolja. Gre za delo z vprašalnikom, ki je sestavljen na podlagi omenjenih kazalcev. Na ta način smo raziskali tudi značilnosti dojemanja in zaznavanja bivalnega okolja s strani stanovalcev. Soseske slabše kakovosti so ponavadi cenovno ugodnejše in zato se vanje priseljuje socialno bolj ogroženo prebivalstvo, kar lahko vodi do segregacije prebivalstva v naselju. To je problem, ki ga lahko v prihodnosti rešimo s primernimi urbanističnimi prijemi. V sklepnem delu so podane nekatere rešitve, ki lahko privedejo do bolj enakomerne kakovosti bivalnega okolja v stanovanjskih soseskah. Kakovostno bivalno okolje je pogoj za razvoj kulture bivanja.
Keywords: stanovanjska soseska, Zagorje, kakovost bivalnega okolja, kultura bivanja, elementi bivalnega okolja
Published: 18.05.2011; Views: 1648; Downloads: 272
.pdf Full text (6,65 MB)

3.
POSTAVITEV SISTEMA INDIKATORJEV ZA MERJENJE USPEŠNOSTI RAZVOJA MESTA
Jasmina Mavrič, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Mesta predstavljajo gonilno silo razvoja v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju in so odraz prostorske organizacije človeške družbe. Današnja globalna mesta imajo pred seboj nove izzive, saj niso več samozadostna, temveč vpeta v širše, globalno dogajanje. Nadalje so mesta oz. strateške mestne regije vse bolj pomemben akter v globalni ekonomiji, pr čemer se vpliv nacionalnih držav manjša, vpliv mest in mestnih regij pa narašča. Proces globalizacije se odraža v vse večji težnji po doseganju konkurenčnosti mest in izkoristkih globalnih trendov. Prostorski in organizacijski učinki globalizacije se na nivoju mest kažejo v koncentraciji finančnih in ostalih specializiranih storitev, deindustrializaciji, spremembi rabe tal ter naraščajočem pomenu informacijsko komunikacijskih tehnologij Zadnjih dvesto let civilizacije obsežno definira raznolikost vizij o mestih. Naše razmerje z mestom sega tako na področje okolja, kakor tudi ekonomije in kakovosti življenja. Tehnologija, globalizacija in naraščajoča kompleksnost življenja postavljajo mesta v središče gospodarske razvitosti in družbenega napredka. Mesta tako postajajo središča inovacij, globalizacije, urbanizacije, znanstvenih odkritij in generacije širjenja informacij, obenem pa po »naravni konstrukciji«, optimalna družbena enota za implementacijo sprememb in izboljšanja življenja ljudi. Sicer majhna, ker razpolagajo z zadostno povezanostjo skupnosti za odobritev in sprejem novih programov, a hkrati zadosti velika za prikaz demonstrativnih učinkov; predstavljajo glasnike prihodnosti v smislu: »spremeni mesta, spremeni svet«. Dejavniki uspešnosti posameznih evropskih mest se med seboj razlikujejo, vendar imajo kljub različnosti tudi skupen imenovalec. Vsa mesta so se pri reševanju raznolike problematike v raznovrstnih okoljih opredelila za pet ključnih strateških korakov: oblikovanje vizije in strategije mesta, izgrajevanje zaupanja v mesto, vzpostavljanje partnerstev, pritegnitev specifičnih dejavnikov in izvedbo ključnih projektov. Ob upoštevanju dejstva, da postajajo prav mesta generator gospodarskega napredka in vir rasti nacionalnega gospodarstva, se poraja potreba po prepoznavanju stopnje razvoja in pregledu nad rangiranjem in umeščenostjo razvojne stopnje mesta in regije oz. prepoznavanje stopnje kategorizacije, od katere je odvisna priprava ustreznih strateških in razvojnih smernic mesta in urbane regije. Da bi jih lahko primerjali med seboj po stopnji njihove razvojne uspešnosti, se je izoblikovala potreba po razvoju indikatorjev oz. skupine le-teh, ki merijo uspešnost mest, reprezentativnih in primerljivih med posameznimi državami in njihovo rigoroznostjo, ki omogoča verifikacijo tudi drugim. Upoštevajoč to nujnost, obstaja danes mnogo različnih indikatorjev mest oz. urbanih indikatorjev in veliko institucij, ki si prizadevajo za kompilacijo in analizo tovrstnih podatkov. Tudi sistemi merjenja uspešnosti, razviti za lastne potrebe, v nekaterih mestih že izkazujejo določeno stopnjo izvedljivosti merjenja. Temeljni problem pa predstavljajo njihova nestandardiziranost, nekonsistentnost in neprimerljivost (časovno in med različnimi primerjanimi mesti), odobriti pa jim tudi ne moremo uporabe v širšem okviru (benchmark) primerjalnih situacij. Teoretična izhodišča in nabor indikatorjev mednarodnih institucij kot nosilcev merjenja se največkrat nanašajo na kontekst primerjave globalnih mest, kar je v sklopu držav, ki jih opredeljuje npr. veliko število prebivalcev, razumljivo, pričakovano in smiselno. Posledično se moramo na primeru preučevanja srednje velikih mest vprašati o uporabnosti metodologije in indikatorjev, ki jih največkrat na primerih velikih, globalnih mest uporabljajo mednarodno priznane institucije.
Keywords: Mesto, regija, sistemi merjenja, indikatorji, razvrščanje mest, globalizacija, urbanizacija, konkurenčnost, kakovost bivanja
Published: 23.09.2014; Views: 1247; Downloads: 250
.pdf Full text (10,64 MB)

4.
KAKOVOST BIVANJA STAROSTNIKOV V DOMU UPOKOJENCEV
Vesna Lesjak, 2015, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Pojmovanje kakovosti bivanja se med ljudmi zelo razlikuje. Nekaterim pomeni največ zdravje, drugim zdravstvena nega, tretjim družabnost. V magistrskem delu smo na podlagi raziskave med stanovalci, svojci in zaposlenimi raziskovali pojem kakovost bivanja v domovih za upokojence. Metodologija raziskave: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom za stanovalce, svojce in zaposlene. Uporabljena je bila metoda anketiranja pri 180 osebah (v vsakem izmed domov smo anketirali po 60 oseb). Anketiranje je potekalo od januarja do junija 2013. Rezultate raziskave smo statistično prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Word ter programskim paketom SPSS. Rezultati: Med stanovalci, svojci in zaposlenimi obstajajo razlike v razumevanju pojma kakovosti bivanja. Ko smo primerjali posamezne skupine, smo največ razlik opazili na področju dobre komunikacije med stanovalci in zaposlenimi ter svojci in zaposlenimi. Obstaja tudi razlika v razvrščanju dejavnikov kakovosti bivanja po prioritetnem vrstnem redu. Posamezne skupine so dejavnike kakovosti bivanja razvrščale po za njih pomembnem vrstnem redu. Najvišjo prioriteto vsem vprašanim predstavljajo zdravje in zdravstvena nega, medicinska oskrba, strokovna usposobljenost ter toplina osebja, zasebnost in prehrana. Med domovi obstajajo razlike v dojemanju dejavnikov kakovosti bivanja. Ugotovili smo, da različno okolje oziroma različni domovi predstavljajo pomembne razlike v dojemanju dejavnikov kakovosti bivanja. Tako obstajajo značilne razlike med Lambrechtovim domom in Domom dr. Jožeta Potrča Poljčane na področju zdravja in zdravstvene nege ter strokovne usposobljenosti in topline osebja. Sklep: Z raziskavo smo lahko definirali kakovost bivanja v domu upokojencev, ki predstavlja zdravje, zdravstveno oskrbo, vero in izobraževanje, družabnost, dostojanstvo človeka in bivalne pogoje.
Keywords: kakovost bivanja, dejavniki kakovosti bivanja, stanovalci, svojci, zaposleni, dom upokojencev
Published: 20.08.2015; Views: 1144; Downloads: 140
.pdf Full text (1,54 MB)

5.
Vidiki socialne trajnosti v urejanju in prenovi stanovanjskih sosesk
Vanja Skalicky, Metka Sitar, 2011, original scientific article

Abstract: Poglavje izpostavlja nekatere vidike socialne trajnosti v urejanju in prenovi stanovanjskih sosesk, ki so bile v Sloveniji praviloma osedotočene na gradnjo večstanovanjskih objektov in objektov z javno vsebino ter odprtih površin oz. površin namenjenih mirujočemu prometu. Kot fenomen predstavljamo značilne vplive skandinavskih modelov, zlasti švedskih, ki so korenito spremenili urbanistično in arhitekturno prakso v Sloveniji in jo obravnavamo iz zgodovinske vidika s poudarkom na organizaciji in načrtovanju povojne izgradnje stanovanjskih sosesk v Mariboru. Sodobne metode urbane prenove kot odločilni dejavnik izpostavljajo nove pristope v načrtovanju odprtega prostora za dvig kakovosti urbanega okolja in s tem kakovosti bivanja na splošno.
Keywords: socialna trajnostnost, kakovost bivanja, stanovanjska soseska, odprt javni prostor, prenova, Maribor
Published: 10.07.2015; Views: 568; Downloads: 75
.pdf Full text (98,70 KB)
This document has many files! More...

6.
Sanacija toplotnega ovoja stavbe
Jernej Špes, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava energetsko sanacijo individualne hiše, stare 40 let. Hiša ima 260 m2 bivalne ogrevane površine. Objekt je energijsko neučinkovit. Ugodno bivanje v takšnem objektu zahteva izredno veliko porabo energije in s tem povezane finančne stroške. Zato je nujno treba povečati energijsko učinkovitost, posledično zmanjšati stroške ogrevanja in zmanjšati izpust CO2. V nalogi bomo obravnavali reševanje problema energijsko potratnega objekta, kot so podhlajevanje objekta v zimskem času, toplotni mostovi, pojav plesni, prekomerno prezračevanje oz. nenadzorovan vdor hladnega zraka v ogrevan prostor, pregrevanje objekta v poletnih mesecih, slaba kakovost zraka v prostoru oz. neugodna mikroklima. Ob predlogu sanacije bomo podali tudi izračun energijskih prihrankov, na podlagi katerih bomo upravičili povrnitev naložbe v sanacijo objekta. Predstavili bomo praktičen primer cenovne analize dejansko izvedene prenove fasadnega toplotnega ovoja (toplotna izolacija neprosojne fasade in zasteklitve), upoštevajoč energetske standarde ter posledično tudi finančne prihranke. Uporabili bomo tržni program URSA za izračun toplotne bilance objekta.
Keywords: energetska sanacija, kakovost bivanja, gradbena fizika
Published: 07.09.2016; Views: 439; Downloads: 83
.pdf Full text (3,95 MB)

7.
Prostorska problematika in vpliv na prestajanje kazni zapora
Teja Črnivec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Veliko ljudi meni, da si osebe v zaporih ne zaslužijo kakovostnega in prijetnega bivanja, temveč samo gole stene in rešetke. Kljub temu se so se skozi zgodovino vsi zapori spreminjali v to smer, da bi bili čim bolj humani in udobni za bivanje. Večina slovenskih zaporov je starih, prav tako pa niso bili zgrajeni za zapiranje oseb, zato se zdaj pojavljajo težave, vezane na prostorsko problematiko, temu pa sledi tudi prezasedenost, saj še nikoli ni bilo zaprtih toliko oseb, kot jih je v današnjem času, sicer pa tudi populacija prebivalstva nenehno raste. Osnovna težava slovenskih zaporov je prezasedenost, posledično pa tudi zagotavljanje kakovostnega bivanja v smislu dela, izobraževanja, prostega časa in higiene. Na to dejstvo že več let opozarjata predvsem Odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja in kaznovanja pri Svetu Evrope in Varuh človekovih pravic. Težave, ki se pojavljajo, so zagotavljanje prostora, reda in discipline, izvajanje programov zdravstvenega varstva, nezaposlenost, premalo športnih dejavnosti in izobraževanj ter neustrezne higiensko-bivalne razmere in skrb za lastno higieno. Posledice so premalo prostora za obsojenca, pomanjkanje opreme, nevzdrževanje higiene, večja možnost konfliktov in nasilja, težje izvajanje programov in nadzora ter preobremenjenost zaposlenih. Navkljub vsem težavam Slovenija uspešno rešuje problematiko prezasedenosti s premeščanjem med zavodi, omogočanjem zaprtim osebam, da dlje časa preživijo izven bivalnih prostorov, in neprestanimi izboljšanji bivalnih razmer. V diplomskem delu je predstavljen Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, ki je v zgradbi, ki je med najstarejšimi temu namenjenimi zgradbami v Sloveniji. Vpet je v mestno središče in brez zelenih površin, poleg tega pa se že več let sooča s prostorsko problematiko. Reševanje prostorske problematike bi se moralo nanašati na svobodnejši režim in izvrševanje zapornih kazni v eni izmed alternativnih oblik prestajanja kazni.
Keywords: diplomske naloge, prostorska problematika, prezasedenost, kakovost bivanja, ZPKZ Maribor
Published: 31.07.2019; Views: 155; Downloads: 23
.pdf Full text (564,66 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica