1. Zaznavanje kakovosti šolskega življenja srednješolcev in njihova nagnjenja k vseživljenjskemu učenju : magistrsko deloAdriana Anžel, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti mnenja dijakov o kakovosti šolskega življenja in njihova nagnjenja k vseživljenjskemu učenju glede na spol, vrsto šole in učni uspeh. V teoretičnem delu smo najprej opredelili kakovost in koncepte, povezane s kakovostjo v vzgoji in izobraževanju. Največji poudarek smo dali pomenu in dejavnikom kakovosti šolskega življenja srednješolcev. Nato smo opredelili nagnjenja k vseživljenjskemu učenju in pojasnili motivacijo učencev, da nenehno izpopolnjujejo svoje znanje. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili izsledke kvantitativne anketne raziskave. Vzorčno enoto je sestavljalo 306 dijakov zadnjih letnikov srednjih šol v Podravski statistični regiji. Raziskava je pokazala, da obstaja šibka, pozitivna in statistično pomembna povezava med kakovostjo šolskega življenja srednješolcev in njihovimi nagnjenji k vseživljenjskemu učenju. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v kakovosti šolskega življenja glede na spol in vrsto šole. Le-te pa so se pojavljale v nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju. Dijakinje so dosegale višjo stopnjo nagnjenj k vseživljenjskemu učenju kot dijaki. Srednješolci, ki obiskujejo splošne gimnazije, so izražali višja nagnjenja k vseživljenjskemu učenju kot dijaki srednjih strokovnih in poklicnih šol. Statistično pomembne povezave v kakovosti šolskega življenja in nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju smo zabeležili tudi pri spremenljivki učni uspeh.
Keywords: kakovost življenja, kakovost izobraževanja, kakovost šolskega življenja, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska nagnjenja srednješolcev
Published in DKUM: 10.09.2024; Views: 38; Downloads: 6
 Full text (2,70 MB) |
2. Kakovost življenja pacientov pred in po transplantaciji pljučKatarina Dvanajščak, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Transplantacija pljuč je optimalna in najboljša metoda za zdravljenje in izboljševanje kakovosti življenja pacientov s kroničnimi pljučnimi boleznimi. Kakovost življenja merimo na področjih, kot so fizično zdravje, mentalno zdravje, opravljanje življenjskih vlog, vsakodnevne aktivnosti, odnosi, izobrazba, zaposlitev, ekonomski status in okolje. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je kakovost življenja pacientov pred in po transplantaciji pljuč.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Vključili smo angleške članke, objavljene zadnjih 10 let v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in ScienceDirect. Proces poteka in izbiro člankov smo izvedli s pomočjo smernic PRISMA, pri tem smo uporabili opisno metodo dela, članke smo ocenili po hierarhiji dokazov in jih razvrstili v nivoje ter izvedli vsebinsko analizo zbranih podatkov.
Rezultati: V pregled smo vključili 8 raziskav. Glavna ugotovitev je bila, da imajo pacienti po transplantaciji pljuč drastično izboljšano kakovost življenja, ki se lahko v določenih primerih primerja s kakovostjo življenja zdrave populacije.
Razprava in zaključek: Največje izboljšanje je bilo opaženo na področju pljučne funkcije, odsotnosti respiratornih simptomov, fizične zmogljivosti, kondicije, mentalnega stanja, splošnega počutja, ponovne sposobnosti opravljanja vsakodnevnih opravil in opravljanja službe. V prihodnosti bi morali nadaljevati z raziskovanjem kakovosti, saj lahko le tako izboljšamo nadaljnjo zdravstveno oskrbo in zagotovimo boljšo kakovost zdravja celotne populacije.
Keywords: kakovost življenja, transplantacija pljuč, zdravstvena nega
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 69; Downloads: 42
Full text (1,17 MB) |
3. Zdravljenje depresije z metodami stimulacije možganovBesarta Djinaj, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Depresija predstavlja pomemben izziv za javno zdravje. Ta zmanjša kakovost življenja, povzroča invalidnost, sočasne bolezni in umrljivost. V nekaterih primerih ta kljub vsemu ostaja težko obvladljiva, zato so se razvile dodatne možnosti zdravljenja, kot so metode stimulacije možganov. Ti inovativni pristopi imajo sposobnost ciljnega vpliva na nevrotransmiterske poti in nevronsko aktivnost ter privedejo do izboljšanja njenih simptomov.
Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja zdravljenja depresije z metodami stimulacije možganov. Uporabljena je bila opisna deskriptivna metoda znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Science Direct in Google Učenjak.
Rezultati: Analizirali smo deset člankov, ki so ustrezali izbranim merilom, ki so se nanašali na raziskovalno vprašanje, tip raziskave in omejitve raziskave. Ugotovili smo, da so v vseh raziskavah potrdili pozitivne učinke različnih metod stimulacije možganov na izboljšanje simptomov depresije pri bolnikih. Na osnovi virov smo ugotovili, da se njena učinkovitost razlikuje glede na stopnjo razvitosti depresije in glede njene kombinacije zdravljenja.
Razprava in zaključek: Analiza člankov je pokazala poudarek na duševnem zdravju v družbi, saj ta povzroča številne nevšečnosti. Ker je ta lahko težko obvladljiva, se razvijajo nove metode zdravljenja. Številne raziskave so pokazale pozitivne učinke metod stimulacije možganov.
Keywords: duševno zdravje, neinvazivna terapija, kakovost življenja in možganska
stimulacija.
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 80; Downloads: 20
Full text (967,50 KB) |
4. Učinki telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikihSara Zajc, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Rak je bolezen, kjer so okvarjeni mehanizmi celice. Kemoterapija je vrsta sistemske terapije zdravljenja raka. Redna telesna dejavnost in normalen ITM sta bistvena dejavnika preventive. Namen zaključnega dela je bil raziskati koristi telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikih.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedli smo eksperimentalno raziskavo o vplivu telesne vadbe na onkološke bolnike med zdravljenjem s kemoterapijami. Dvajset bolnikov je bilo randomiziranih v dve skupini: intervencijsko (10 bolnikov), ki je izvajala nadzorovano telesno vadbo, in kontrolno (10 bolnikov), ki ni izvajala vadbe. Primerjali smo število zaključenih ciklusov kemoterapije, meritve kakovosti življenja in stranske učinke z uporabo anketnega vprašalnika. Analizo podatkov smo opravili z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima intervencijska skupina manjšo pojavnost stranskih učinkov (PV = 1,53) v primerjavi s kontrolno skupino (PV = 1,81), razlika je statistično značilna (p = 0,029). Prav tako je bolje ocenjena kakovost življenja (p = 0,025). Število odpadlih ciklusov je v intervencijski skupini nižje (AS = 7,8) kot v kontrolni skupini (AS = 13,2), razlika je statistično značilna (p = 0,014).
Razprava in sklep: Telesna vadba je pomembna za onkološke bolnike, zato bi jo bilo smiselno vključiti v ustanove, kjer zdravijo onkološke bolnike. Priporome tudi k boljši rehabilitaciji. Nujno je kombinirati aerobno in anaerobno vadbo.
Keywords: telesna vadba, kemoterapije, onkološki bolniki, kakovost življenja med zdravljenjem s kemoterapijami, stranski učinki med zdravljenjem s kemoterapijami
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 46; Downloads: 9
Full text (1015,67 KB) |
5. Kakovost življenja bolnika z rakom ščitnice po terapiji z radioaktivnim jodomLea Vodušek, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Rak ščitnice je najpogostejša maligna bolezen endokrinega sistema. Pri večini bolnikov z rakom ščitnice se opravi tiroidektomija ali odstranitev ščitnice, po kateri bolniki največkrat še prejemajo radioaktivni jod. Namen zaključnega dela je raziskati, s kakšnimi težavami se srečujejo bolniki po terapiji z radioaktivnim jodom in kakšna je njihova kakovost življenja.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature na temo kakovost življenja bolnika z rakom ščitnice po terapiji z radioaktivnim jodom, z upoštevanjem določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Analizo zbranih raziskav smo predstavili v obliki evalvacijske tabele ter sintezo zbranih podatkov izvedli s pomočjo vsebinske analize.
Rezultati: V končno analizo smo vključili pet raziskav. Najpogostejše težave in omejitve pri bolnikih z rakom ščitnice, ki so bili zdravljeni z radioaktivnim jodom, so bile depresija, diareja, kserostomija, disfagija, težave z dihanjem, bolečine in utrujenost. Ugotovili smo, da alopecija predstavlja najmanjšo težavo pri bolnikih, ki so prejeli terapijo z radioaktivnim jodom.
Razprava in zaključek: Po obsevanju bolnika z določenimi odmerki radioaktivnega joda je pomembno, da v domačem okolju bolnik upošteva navodila samoizolacije. Zdravljenje z radioaktivnim jodom izboljša preživetje bolnikov in omogoča dolgoletno preživetje ter kljub neželenim učinkom med in po zdravljenju dolgoročno pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnikov.
Keywords: rak ščitnice, kakovost življenja, radioaktivni jod
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 116; Downloads: 28
Full text (870,06 KB) |
6. Vpliv uporabe kontinuiranih merilcev za merjenje krvnega sladkorja na kakovost življenja odraslega pacienta s sladkorno boleznijoKarolina Rojko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Sladkorna bolezen je vse pogostejša presnovna motnja. Zlati standard obvladovanja sladkorne bolezni je prilagojen življenjski slog in samokontrola krvnega sladkorja, najpogosteje s standardnimi merilniki, ki zahtevajo vsakokratno zbadanje prsta, alternativo temu pa predstavljajo merilci za kontinuirano merjenje glukoze. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv merilcev za kontinuirano merjenje glukoze v krvi na kakovost življenja odraslih pacientov s sladkorno boleznijo.
Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature, katero smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, ScienceDirect in Cochrane Library. Sledili so pregled, ocena moči dokazov s pomočjo hierarhije dokazov, analiza in sinteza izbrane literature, ki je temeljila na podlagi vsebinske analize.
Rezultati: V raziskavo smo vključili 19 raziskav, ki glede na hierarhijo dokazov spadajo v nivo 1 (2 raziskavi), nivo 2 (5 raziskav), nivo 4 (1 raziskava) in nivo 5 (11 raziskav). Ugotovili smo, da imajo merilci za kontinuirano merjenje glukoze pozitivni vpliv na kakovost življenja pacienta s sladkorno boleznijo.
Razprava in zaključek: Merilci za kontinuirano merjenje glukoze izboljšajo kakovost življenja, vendar je potrebna ustrezna edukacija pacientov o uporabi. Merilci omogočajo deljenje podatkov o vrednosti glukoze pacientovim bližnjim, kar pripomore k izboljšanju medosebnih odnosov znotraj družine in med prijatelji. Zmanjšata se strah pred hipoglikemijo ter pogostost in intenzivnost nočnih epizod hipoglikemije.
Keywords: sladkorna bolezen, kontinuirano merjenje glukoze, kakovost življenja
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 218; Downloads: 61
Full text (1,03 MB) |
7. Primerjava življenjskih navad, kakovost življenja in sprejemanje hormonskega zdravljenja pri ženskah v pomenopavziTina Pahole, 2024, master's thesis Abstract: Pojem kakovosti življenja je postal vse pomembnejši tudi na področju menopavzne medicine. Kakovost življenja vključuje dobro počutje tako v telesnem kot v duševnem smislu. Spremenjena samopodoba in ne sprejemanje drugačnega zunanjega videza lahko povzročita negativno subjektivno oceno duševnega zdravja žensk. Obdobje po menopavzi navajamo takrat, kadar se simptomi pojavljajo še pet ali celo deset let. Kakovost življenja v pomenopavzi je zelo individualna, saj nanjo vplivajo številni dejavniki in ne samo uporaba HZ. Rezultati so pokazali, kaj vse lahko tako pozitivno kot negativno vpliva na kakovost življenja, hkrati so potrdili, da je kakovost življenja v pomenopavzi slabša ne glede na uporabo HZ.
Keywords: pomenopavza, kakovost življenja, hormonsko nadomestno zdravljenje
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 157; Downloads: 14
Full text (1,66 MB) |
8. |
9. Doživljanje kakovosti življenja stanovalcev v domovih za starejšeIvanka Kampuš, 2021, master's thesis Abstract: Izhodišča: Kakovost življenja je osrednja tematika številnih študij. Obstaja mnogo definicij kakšno življenje je kakovostno življenje in predvsem kakšna je kakovost življenja v starosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stanovalci v domovih za starejše ocenjujejo svojo kakovost življenja.
Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje kakovosti življenja in počutja starostnikov je bil uporabljen validiran vprašalnik »Euro Quality of life – 5 Dimension« (EQ-5D-5L). V raziskavo je bilo vključenih 158 stanovalcev domov za starejše iz Avstrije, Slovenije in Madžarske.
Rezultati: Večina starejših v domovih ima zelo velike težave z gibanjem, ne zmorejo samostojno skrbeti za osebno higieno in samostojno opravljati vsakodnevnih aktivnosti, vendar pa kljub temu nimajo težav ali pa imajo malo težav s slabim počutjem ali občutenjem žalosti. Ugotovljeno je bilo, da se starejši ljudje različno pogosto udeležujejo organiziranih aktivnosti. Starejši svoje zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo in dobro, medtem, ko večina kakovost življenja doživlja kot slabo.
Diskusija in zaključek: Doživljanje kakovosti življenja starejših ljudi je močno odvisno od zdravstvenega stanja starejših oziroma od njihove ocene zdravja, saj je raziskava pokazala, da tisti starejši ljudje, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo, tudi kakovost življenja doživljajo kot slabo. Poudariti pa je smiselno še, da na kakovost življenja vpliva tudi vključevanje v aktivnosti, ki so organizirane v domovih za starejše. Udeleženci se sicer različno pogosto vključujejo v organizirane aktivnosti, vzrok za to bi naj bil v načinu življenja v preteklih življenjskih obdobjih.
Keywords: starostnik, kakovost življenja, zdravje, spremembe v starosti, domska oskrba
Published in DKUM: 23.05.2024; Views: 208; Downloads: 19
Full text (1,27 MB) |
10. Kakovost življenja pacientov, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličniniPetra Brdnik, 2024, master's thesis Abstract: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki predstavlja vedno večji zdravstveni problem. Zato je zelo pomembno, da ima pacient dobro presnovno urejeno bolezen, saj ima posledično manj zapletov in bolj kakovostno življenje. Namen magistrskega dela je bil raziskati kakovost življenja pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini. Izvedena raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, pri kateri je bil uporabljen anketni vprašalnik za oceno kakovosti življenja pacientov pred in po uporabi senzorja za merjenje krvnega sladkorja v medceličnini. Pridobljeni podatki so bili statistično obdelani s programskim paketom SPSS, verzija 25.0. Vključenih je bilo 80 pacientov s sladkorno boleznijo tipa 1. Kar 93,8 % anketiranih pacientov meni, da so zaradi uporabe senzorja zadovoljnejši s kakovostjo življenja. 78,9 % vključenih v raziskavo je kot razlog za boljšo kakovost življenja izpostavilo lažji nadzor zaradi uporabe senzorja. Anketirani so imeli po uporabi senzorja nižje vrednosti HbA1C (t= 4,681; p < 0,001).
Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da pacienti, ki uporabljajo senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini, ocenjujejo svoje življenje kot bolj kakovostno. Ob uporabi senzorja so bolj sproščeni in lažje nadzorujejo nivo krvnega sladkorja. Posledično je sladkorna bolezen bolj urejena, saj so vrednosti HbA1C nižje kot pred uporabo senzorja.
Keywords: sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 1, senzor za merjenje ravni glukoze v medceličnini, kakovost življenja, HbA1C
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 293; Downloads: 56
Full text (1,58 MB) |
