| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 131
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijo
Lucija Vratuša, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Shizofrenija je kronična možganska motnja, ki se v svoji aktivni fazi kaže s simptomi, kot so blodnje, halucinacije, neurejen govor, težave z razmišljanjem in upad motivacije. Namen zaključnega dela je raziskati spremembe v dnevnih aktivnostih in počitku pri pacientih s shizofrenijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizofrenijo. Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s kronično utrujenostjo, oslabljena je njena fizična aktivnost, pojavlja se nezmožnost za opravljanje različnih aktivnosti. Navaja pripravljenost za doseganje višje ravni zdravja. Pacientka je sicer samostojna pri osebni higieni in oblačenju. Težav s spanjem ne navaja. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da se posameznik z diagnozo shizofrenije zna soočati z vsakodnevnimi aktivnostmi. Pomoč in motivacija sta izredno pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo in pripomoreta k njegovi sprejetosti v družbo.
Keywords: shizofrenija, kakovost življenja, antipsihotiki, dnevna aktivnost, počitek, NANDA
Published: 04.06.2021; Views: 72; Downloads: 6
.pdf Full text (1,23 MB)

2.
Spalne navade in kakovost življenja odraslih
Ana Kegu, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Spanje je fiziološki proces, ki je pomemben pri vseh starostnih skupinah prebivalstva. Ustrezna kakovost in količina spanja sta ključni za ohranjanje zdravja. Motnje spanja postajajo vse večji problem, velikokrat niso ustrezno zdravljene. Za njihovo zdravljenje lahko uporabljamo farmakološke ali nefarmakološke ukrepe. Kakovost življenja sestavlja več elementov. Namen zaključnega dela je raziskati navade spanja in prisotnost motenj spanja ter ugotoviti kakovost življenja ljudi. Uporabljena je bila presečna opisna raziskava z metodo anketiranja. V raziskavi je bil uporabljen vprašalnik The Pittsburgh sleep quality index – PSQI za oceno kakovosti spanja, ki smo mu dodali vprašanji, ki se nanašata na samooceno zdravja in kakovosti življenja. Raziskovalni vzorec je vključeval 300 oseb, starejših od 18 let. Rezultati so predstavljeni s pomočjo opisne statistike. S svojim zdravjem je zadovoljnih 70 %, nezadovoljnih pa 5 % anketiranih. S spanjem je zadovoljnih 60 % in 14 % je nezadovoljnih. Kakovost življenja ocenjuje kot dobro več kot 70 % anketiranih. V raziskavi smo ugotovili, da so težave s spanjem prisotne pri 30 % odraslih, ki so sodelovali v raziskavi. Najpogosteje navedena težava s spanjem je, da anketirani ne morejo zaspati v 30 minutah. Ugotovili smo, da obstajajo povezave med kakovostjo spanja in kakovostjo življenja ter samooceno zdravja ljudi. V raziskavi so glede na povprečno starost sodelovali večinoma mlajši in srednje odrasli, zato je bilo glede na druge raziskave zaznanih nekoliko manj težav s spanjem, saj kot je znano, se težave s spanjem s starostjo povečujejo. Motnje spanje so velik problem, saj zmanjšujejo kakovost spanja, posledično pa tudi kakovost življenja posameznika, zato je njihovo zgodnje odkrivanje in zdravljenje zelo pomembno.
Keywords: spanje, spalne navade, kakovost življenja
Published: 24.05.2021; Views: 71; Downloads: 31
.pdf Full text (559,55 KB)

3.
Kakovost življenja otroka z atrioventrikularnim blokom III. stopnje
Sandra Čelan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Motnje srčnega ritma so pogost spremljevalec nekaterih srčnih bolezni. Motnje srčnega ritma vplivajo na kakovost življenja otroka ter njegove družine, zato ti potrebujejo podporo in razumevanje zdravstvenega in negovalnega tima. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je kakovost življenja otroka z AV blokom III. stopnje in s katerimi ukrepi lahko izboljšamo kakovost njegovega življenja. V empiričnem delu raziskave smo podatke zbirali s pomočjo metode intervjuiranja. Intervju vsebuje 26 vprašanj, ki smo jih oblikovali na podlagi pregleda, analize in sinteze literature s področja AV bloka III. stopnje v povezavi s kakovostjo življenja otroka. Dobljene podatke z delno strukturiranim intervjujem, smo obdelali s kvalitativno analizo podatkov; kodiranjem, kjer smo členili in združevali različne podatke ter kategorizirali posamezne kode intervjuja v kategorije višjega reda ter tako dobili smiselno analizo. Rezultati raziskave kažejo na to, da je kakovost življenja otroka z atrioventrikularnim blokom III. stopnje lahko dobra, če se upošteva vse dejavnike, ki pripomorejo k temu. Prav tako je raziskava pokazala, da kljub temu, da je način življenja otroka v večini primerov primerljiv z načinom življenja zdravih otrok, obstajajo omejitve, ki se jih je za boljšo kakovost življenja treba držati. Kakovost življenja otroka z AV blokom III. stopnje je lahko dobra in primerljiva s kakovostjo življenja otrok, ki takšnih zdravstvenih težav nimajo. Je pa pomembno, da se tako starši kot otroci sami zavedajo, da je za zdravje treba marsikaj narediti, se nekaterim stvarem tudi odpovedati, predvsem pa zaupati v moč medicine ter predvsem pozitivno živeti življenje.
Keywords: otrok, AV blok III. stopnje, kakovost življenja, motnje srčnega ritma.
Published: 24.05.2021; Views: 55; Downloads: 8
.pdf Full text (1,38 MB)

4.
Prisotnost stigme o epilepsiji
Anja Škrget, 2021, master's thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Epilepsija spada med najstarejšo človeku poznano bolezen. Je motnja, povezana s pomembnimi psihološkimi posledicami, kot so anksioznost, depresija in slaba samopodoba. Breme teh ljudi predstavljajo nepredvidljivi napadi, socialna izključenost zaradi negativnega odnosa ljudi do te bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo razsežnosti stigme epilepsije bolnikov in laikov ter ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne razlike med skupinama. Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Raziskava je potekala od aprila do septembra 2020. Sodelovalo je 326 anketirancev. Podatki so bili analizirani z računalniškim programom IBM SPSS. Za potrditev hipotez sta bila uporabljena testa Mann-Whitney U in Kruskal-Wallis. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ni razlike v stopnji razsežnosti stigme epilepsije med bolniki in laiki (U = 12505,000, p = 0,668). Obstaja pa razlika v stopnji razsežnosti glede na spol, kjer je bilo ugotovljeno, da je stigma pri moških višja kot pri ženskah (U = 9226,000, p = 0,034). Prav tako je bilo ugotovljeno, da ne prihaja do razlik v stopnji razsežnosti stigme glede na starost (X2(2) = 322, p = 0,508). 86,6 % pacientov in 50 % laikov se strinja, da so osebe z epilepsijo stigmatizirane. Diskusija in zaključek: Epilepsija je ena izmed najbolj pogostih in še vedno stigmatiziranih bolezni, kar škodljivo učinkuje na psihološko in družbeno dobro počutje bolnikov. Bolezen nedvomno vpliva na vsa področja življenja in delovanja.
Keywords: kakovost življenja, predsodki, odnos do bolnika, psihosocialne spremembe, omejitve.
Published: 20.05.2021; Views: 90; Downloads: 31
.pdf Full text (1,19 MB)

5.
Kakovost življenja bolnikov s kronično rano
Kristijan Herceg, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Kronične rane so naraščajoč problem sodobne družbe, število obolelih se vsako leto zvišuje in povzroča zmanjšano kakovost življenja bolnikov, s tem posledično tudi vpliva na že obremenjen zdravstveni sistem. Namen raziskave je ugotoviti, katera področja življenja bolnikov s kronično rano so najbolj prizadeta oz. najnižje ocenjena. Metode: V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov v ambulanti za kronične rane. Uporabljen je bil validiran anketni vprašalnik za ocenjevanje kakovosti življenja bolnikov s kronično rano »Questionnaire on quality of life with chronic wounds«. Za analizo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 20. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da kronične rane vplivajo na vsa področja posameznikovega življenja. Najbolj vplivajo na psihično področje (x̄ = 2,08; s = 1,01) in najmanj na telesno področje (x̄ = 1,23; s = 0,86). Prav tako je bilo ugotovljeno, da kakovost življenja bolnikov s kronično rano ni povezana s starostjo in spolom bolnika, prav tako ni povezana z dolžino prisotnosti kronične rane. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo resen problem za zdravstvo, ker prizadenejo vsa bolnikova življenjska področja, ter zelo obremenjujejo zdravstveni sistem. Zato je zaželeno, da bi ta naloga bila izhodišče za nadaljnje raziskave v tej smeri, saj smo zasledili, da so zelo redke v slovenskem prostoru.
Keywords: kronična rana, kakovost življenja, bolniki
Published: 09.03.2021; Views: 147; Downloads: 81
.pdf Full text (514,10 KB)

6.
Zadovoljstvo bolnikov po možgansko-žilni bolezni v dolgotrajni rehabilitaciji
Manja Serap, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem svetu je vse več ljudi, ki so utrpeli možgansko-žilno bolezen. Posledice, ki so nastale z boleznijo, izboljšujemo/omilimo s pravočasno vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako so bolniki zadovoljni s storitvami zaposlenih v dolgotrajni rehabilitaciji ter kako se je njihova kakovost življenja po preboleli možgansko-žilni bolezni z vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo izboljšala.
Keywords: možganska kap, rehabilitacija, psihosocialna podpora, zdravstvena nega, kakovost življenja.
Published: 10.02.2021; Views: 147; Downloads: 76
.pdf Full text (851,74 KB)

7.
Vpliv revmatičnega obolenja – fibromialgija na življenje obolelega
Klara Grobelnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Sindrom fibromialgije je kronično revmatsko obolenje, katerega glavna značilnost je bolečina. Diagnosticiranje temelji na klinični sliki in opisovanju pacienta. Najbolj pomembno pri zdravljenju je, da zmanjšamo bolečino ter simptome. Namen zaključnega dela je ugotoviti negovalne diagnoze pri pacientki in kako bolezen vpliva na življenje. Metodologija: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja ter delno strukturiran intervju. Vprašanja smo osnovali na podlagi 14. življenjskih aktivnostih konceptualnega modela Virginie Henderson in dodatnih aktivnostih značilnih za bolezen. Vprašanja so odprtega tipa in se navezujejo na značilnosti bolezni. Rezultati: V načrtu zdravstvene nege smo izpostavili devet negovalnih diagnoz. Ob pojavu simptomov obolenja je pacientka čutila samo bolečino in utrujenost, čez leta so se začeli simptomi slabšati. V zadnjih letih je začela opažati težave z okornostjo, motnjami spanja, vnetje ustne sluznice, vnetje mehurja ter težave s koncentracijo. Diskusija in zaključek: Fibromialgija ima velik vpliv na kakovost življenja. Paciente čaka dolga pot do postavitve diagnoze, nato pa ni možnosti popolne ozdravitve. Temu bi lahko rekli začaran krog. Pacienti potrebujejo okoli sebe ljudi, ki jih bodo razumeli in podprli, saj je spopadanje z boleznijo tako lažje.
Keywords: kronično obolenje, bolečina, zdravstvena nega, kakovost življenja
Published: 03.12.2020; Views: 227; Downloads: 77
.pdf Full text (854,01 KB)

8.
TEŽAVE PACIENTOV ZDRAVLJENIH S HEMODIALIZO
Katja Jesih, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Hemodializno zdravljenje in težave, ki takšnega pacienta spremljajo zelo vplivajo na kakovost njegovega življenja. Namen diplomskega dela je predstaviti težave s katerimi se srečujejo pacienti med zdravljenjem s hemodializo in ugotoviti kako pogosto se te težave pri sodelujočih pacientih pojavljajo. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec raziskave je zajemal 114 pacientov zdravljenih s hemodializo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima 73,7 % anketiranih težave in zaplete med zdravljenjem s hemodializo od tega je 57,1 % navedlo, da se jim težave pojavljajo občasno. Najpogostejša fizična težava, ki so jo pacienti opredelili je nizek krvni tlak kar smo pričakovali, saj hemodializa vpliva na zmanjšanje volumna krvi kar privede do dejavnikov, ki vplivajo na srce in ožilje. Kot najpogostejše psihične težave so navedli občutek jeze, občutek krivde in depresijo saj se hemodializnim pacientom in njegovi družini življenje korenito spremeni. Več kot polovica pacientov se je srečala s socialnoekonomskimi težavami na začetku hemodializnega zdravljenja, predvsem s slabšim vključevanjem v socialne aktivnosti. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da imajo boljšo kakovost življenja mlajši pacienti, ki imajo socialno podporo družine in prijateljev. Pacienti menijo, da je njihova kakovost življenja, tako pred zdravljenjem, kot tudi sedaj med zdravljenjem, zadovoljiva. Na samem začetku zdravljenja je bila kakovost življenja slabša, kot danes, saj so se srečevali s številnimi spremembami. S podporo družine in zdravstvenega osebja so se hemodializni pacienti naučili živeti z boleznijo in njihovimi omejitvami, zato se je njihova kakovost življenja izboljšala.
Keywords: ledvična obolenja, krvni tlak, zdravstvena vzgoja, kakovost življenja.
Published: 03.12.2020; Views: 138; Downloads: 26
.pdf Full text (1,19 MB)

9.
Psihološki vidik kakovosti življenja pri pacientih s kroničnim srčnim popuščanjem
Vanja Filipič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Srčno popuščanje je kronična bolezen, ki poslabša kakovost življenja in povzroči številne psihološke motnje, zlasti depresijo in tesnobo. Namen zaključnega dela je raziskati stopnjo kakovosti življenja pri pacientih s kroničnim srčnim popuščanjem in zdravstvene težave, ki jih najpogosteje spremljajo. Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v ambulanti za srčno popuščanje in na kardiološkem oddelku v terciarni ustanovi v severovzhodnem delu Slovenije. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik s 24 vprašanji zaprtega tipa. Rezultate smo deskriptivno obdelali s programom Microsoft Office 2016 in IBM SPSS Statistic 27. V raziskavi je sodelovalo 60 pacientov s kroničnim srčnim popuščanjem. Ugotovili smo, da so pacienti na splošno zadovoljni s svojim življenjem (n = 43, 3,98  0,83). Med psihološkimi težavami so na prvem mestu težave s spanjem (n = 40, 3,63  1,23), sledita zaskrbljenost (n = 32, 3,50  1,30) in osamljenost (n = 19, 2,55  1,56). Po klasifikaciji NYHA (ang. New York Heart Association) so se pacienti s kroničnim srčnim popuščanjem in z višjo stopnjo psiholoških težav pogosteje uvrstili v stopnjo, kjer morajo zmanjšati oziroma omejiti telesno aktivnost, da ne pride do poslabšanja zdravstvenega stanja. Pri pacientih s kroničnim srčnim popuščanjem je zelo pomembna psihološka podpora s strani svojcev in zdravstvenih delavcev. Nujno je potrebno pravočasno prepoznavanje psiholoških težav, da se lahko čimprej preprečijo in v kolikor je potrebno tudi zdravijo.
Keywords: srčno popuščanje, kakovost življenja, depresija
Published: 01.12.2020; Views: 140; Downloads: 53
.pdf Full text (1,13 MB)

10.
Kakovost življenja pacienta s Parkinsonovo boleznijo po globoki možganski stimulaciji
Nadja Irgolič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu smo opisali Parkinsonovo bolezen in zdravljenje le-te. Predstavili smo pozitivne kot negativne učinke posega in opisali zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre. Vse skupaj smo povezali s kakovostjo pacientovega življenja in opredelili, na katerih področjih se pojavljajo bistvene spremembe.
Keywords: Parkinsonova bolezen, globoka možganska stimulacija, kakovost življenja, medicinska sestra, pacient
Published: 21.09.2020; Views: 202; Downloads: 106
.pdf Full text (1,08 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica